sem bila danes spet na filofaxu, sem šla po izpisnico. In ne, prav nič mi ni žal, da mi nikoli več ne bo treba prestopiti praga te socialistične ustanove. Me je pa presenetljivo pozitivno presenetila referentka, ki je bila zares prijazna. Sicer pa, a ste vedeli, da izpisnica iz fakultete ni nič drugega kot ena štempiljka v indeks in na maturitetno spričevalo? No, jaz nisem. Sem bila prepričana, da je to nek papir, ki ga potem nosiš za sabo. Človek se ves čas uči. :)
Ja, pa tudi naše predrage prestolnice imam spet za nekaj časa dovolj. S prijateljico P., s katero sva se danes odpravili v Ljubljano, sva se po opravkih na faxu odločili še za obisk priljubljenega City parka, ki me (spet) ni prepričal o svoji imenitnosti. O vročini, ki me je ponovno čisto zdelala, pa niti ne bi izgubljala besed. V glavnem, ob zadnjem slovesu od psihologije se mi ni prav nič milo storilo. Sem pa vesela, da sem to danes opravila.
Trenutno pa se ponovno z nostalgijo spominjam preteklega vikenda, ki sva ga z Lubijem in še celo mojo družino preživela v naši hiški sredi gorskega raja, prijetne senčke v viseči mreži ter nadobudne in nadvse ljubke male navihanke S. (moja mala nečakinja), ki ves čas prinaša zadovoljstvo v naša življenja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar