Destinacija izbrana

Končnooo, vse je zmenjeno in rezervirano - z Lubijem greva že v ponedeljek na Lefkas! Malo srečna, ker sva se končno odločila in ker vem, da se bova imela nepozabno, malo vznemirjena, ker se bojim letal in ker me nove stvari vržejo s tira. Noči bodo do ponedeljka malo bolj nemirne, vendar mislim (upam), da se bo potem obrestovalo :)
Najprej sva nameravala izbrati ponudbo s polpenzionom, a sva na koncu izbrala nočitev z zajtrkom, ker nama je bilo lani tako všeč zvečer obiskovati grške tavernice (ja, tudi lani sva bila v Grčiji, na Zakintosu). Komaj čakam musako ;). Hehe.
No, pa končno bom dobila rojstnodnevno darilo (rojstni dan imam marca). Lubi mi je namreč poklonil bon za potovanje, na katerega še nisva utegnila iti. Mogoče pa mi Lubi ob tej priložnosti na romantičnem otočku pripravlja kakšno presenečenje? ;) Včeraj zvečer, ko sem ležala ob njem in je on seveda že trdno spal, sem malo sanjarila... Ampak ker se iz velikih skritih pričakovanj nikoli ne izcimi nič željenega, o tem ne bom ne pisala niti razmišljala :)
Začela pa bom s pripravami na pot, en korak je že narejen: moji nohtki so urejeni in odštekani ;) Aja, pa cunje sem tudi že dala prat :) Me pa čaka naporno pakiranje, spet me bo skrbelo, če slučajno nimam pretežkega kufra ;)
Skratka, tale vikend bo pester. Naj se začne.

Wanted

Želim, no, želiva si kafetjero, takole lepo, za 2 skodelici kave (če taka sploh obstaja, do sedaj sem videla samo za 1, 3 in 6 skodelic). Midva sva namreč tako navdušeno nad tisto ¨kavo na poti¨, ki jo dobiš na Petrolu, da si želiva, da bi bile vse najine kavice tako okusne. In sva zadnjič kupila en njami espresso, v dobri veri, da bova brez težav dobila tudi kafetjero za sprejemljivo ceno. Vsa navdušena sva jo odkrila že v isti trgovini, bila je zelo poceni (11 €), vendar samo za 1 osebo... Da bi pa kuhala vsako posebej? Ne hvala.
Potem sva jih odkrila tudi v Merkurju, vendar tako drage, da bi bilo vseeno, če bi šla vsakič na kavo kar v lokal - z Lubijem namreč skupaj pijeva kavico samo ob vikendih (morda bi jo pa večkrat, če bi imela kafetjero? Še en razlog za njen nakup!) - tako da bi preteklo kar nekaj tednov, da bi se jo splačalo kupiti, čeprav je bila čisto po mojem okusu. Torej, sva v lovu za mercatorjevo kafetjero za več kot 1 skodelico kave ;)

Kaj je zjutraj lepšega, kot omamni vonj dobre vroče kavice v priljubljeni šalčki? Le še Lubijev sladek poljub in topel objem, ko odpreva učke ;)

Negotovost

Zadnje dni je pri meni stalno prisotna. Bliža se 1. september (ne, ne, ne grem v šolo), ko sva z Lubijem načrtovala še zadnji letošnji poletni dopust. Destinacije seveda še nisva izbrala, ker se poslužujeva last minute variant, bila pa sva precej dokončno dogovorjena, da takrat nekam greva. In mi je bilo že nekaj časa čudno, ko Lubi ni nič brskal za ponudbami, nič kaj dosti se nisva o tem pogovarjala... Potem pa sem le zagnjavila, da je že SKRAJNI čas, da se nekaj zmeniva in odločiva glede tega dopusta, da pri meni kot ženski ni tako preprosto kar čez noč nekam iti, da moram pa le malo prej vedeti, itditd. In potem izvem, da pravzaprav še ne ve, če mu bo v službi uspelo vse spedenat, da sploh ne ve, kdaj bova lahko šla... No, o njegovi službi in totalno bedni šefici, ki marsikaj zakomplicira, sploh ne bom izgubljala besed, ženska namreč še zdaleč nima vsega pošlihtanega v glavi. V glavnem... a se samo meni zdi, da je to res trapast občutek? Da ne vem kdaj in kam grem, če sploh? V taki situaciji potem že pol užitka zbledi, ker niti ni tistega veselega in evforično nestrpnega pričakovanja, ki je meni skoraj boljši od samega dopusta...

No ja, se bom pač morala pustiti presenetiti. Nenačrtovane stvari so itak ponavadi boljše od načrtovanih (ampak jaz vseeno raje načrtujem ;).

Moje trenutne misli: Hurgada, Djerba, Lefkas, Alanya...?!?

Pesek In Dotik

Dotik, le dotik,
Je povedal vse za oba,
Pogled le en pogled,
Je spremenil najin svet

Se še spomniš risanja po pesku?
Pesek naju je pokril za lahko noč
Prvič zvezde skupaj sva preštela
Pozabila na vse

En dan, le en dan
Ki v večnost je ujet
Poljub, le en poljub
Je obljuba vseh obljub

Moj dotik začuti tvoje prste
Prsti čutijo ljubezni zlat dotik
Ustnice zardijo v barvi sreče
Sreče da zdaj eno sva

Tu stojim ponosno s teboj
Ti povem misli jasno na glas
Saj veš ...

Moj dotik začuti tvoje prste
Prsti čutijo ljubezni zlat dotik
Ustnice zardijo v barvi sreče
Sreče da sva zdaj midva

Moj dotik začuti tvoje prste
Prsti čutijo ljubezni zlat dotik
Ustnice zardijo v barvi sreče
Sreče da zdaj eno sva

Tu stojim ponosno s teboj
Ti povem misli jasno na glas

Tu stojim mirno in ponosno s teboj in
čutim, kaj imam
Ti povem
Vse kar čutim jasno na glas
Ljubim te do neba

Glej kako lepo
Zvezde plešejo
Spomni se na pesek in dotik
Prvi je korak junija takrat
Še spomin na pesek in poljub

Brodolom

na Bohinjskem jezeru :) Ja, doživeli smo ga. V soboto je bila v Bohinju Kresna noč in ognjemet smo si šli ogledat na eno od turističnih ladij, ki tam vozijo. Ker je kapitan naš sorodnik, smo imeli VIP vožnjo, ki pa se ni končala nič kaj slavno. Zaradi teme in neprevidnosti našega kapitana smo namreč nasedli... v precej nizki vodi (kako mu je uspelo do tja peljat mi ni čisto jasno). In potem smo se vsi množično selili iz sprednjega na zadnji konec ladje in obratno. Potem smo ladjo gugali. Potem je prišel drugi čoln, da bi nas potegnil ven. Nič. Ladja se ni premaknila niti za milimeter. In potem je nastopila evakuacija potnikov. So jih večino zvozili s čolnom na obalo, da se je ladja dvignila. In končno smo lahko izpluli. Ko smo končno prišli nazaj v pristanišče, smo si vsi oddahnili, zagotovo še najbolj naš šofer, ki bi lahko imel kar velike stroške, če bi se ladja poškodovala. V znak olajšanja smo si potem privoščili kakšno pivo in prigrizek :) Bojda je naš kapitan srečni konec omenjene nesreče zalival kar do 5.00 zjutraj :)
No, ampak ognjemet smo pa vseeno videli - smo stali na zunanjem robu ladjice in bilo je prav lepo (čeprav se je včasih ladjica prav nevarno nagnila v našo smer).

Moja petkova pričakovanja o superfastičnem vikendu so se v celoti uresničila, že dolgo se nisem imela tako lepo. Z Lubijem sva bila res aktivna, v soboto in nedeljo sva si privoščila jutranje plavanje, ki je bilo rajsko. Popolnoma čisto in mirno ozračje, nebo brez oblačka, osvežujoča voda in doooolgo plavanje, nobenega drugega človeka nikjer, le midva. Kar nisva se mogla naužiti lepote trenutka. Oba dneva sva tudi kolesarila in se potem še malo sončila na plažici. V našem gorskem raju se najdejo prav luštne poti za kolesarjenje, čeprav so nepoznavalcem okolja zelo dobro skrite. Tudi midva sva v soboto eno pot malo zgrešila, tako da sva se po zadnjem klancu spuščala mnogo počasneje, kot bi se po njem vzpenjala, mene so že tako bolele roke, da tudi bremzat nisem več mogla. Ampak je bilo vseeno lepo. Tiste makedamske poti čez travnike... čudovito! Oh ja, (spet) ta nostalgija. Hočem nazaaaaaaaj.
Nedeljo pa sva zaklučila na praznovanju, moja tašča-to-be ima namreč v sredo rojstni dan.
Ampak ker se vse lepe stvari (pre)hitro končajo, sva danes oba z Lubijem spet zgodaj vstala in se odpravila delat. Kaj moremo... Še dobro, da je ta teden malo krajši ;)

Po tako lepem vikendu tudi ponedeljek ni tako grozen!

I'm singing: Follow me, everything is alright... :)

Pričakujem

...super fajn, zares lep vikend. Z Lubijem greva (spet) v hiško v naš gorski raj (ki, po pravici povedano, brez Lubija sploh ni tako rajski, kot se zdi). Malo bova športala - je res že čas, da se ponovno razmigava na najinih super kolesih, malo bova lenarila, malo se bova muckala, dokončala najini super knjigici (no, prebrala, da ne bo kdo mislil, da piševa svoje... vsaj zaenkrat jih še ne;), nekaj časa pa bova preživela z mojimi starši in najljubšimi sorodniki, ki se še vedno mudijo pri mojih starših na obisku, v nedeljo pa se jim pridruži še mlajša generacija mojih najljubših sorodnikov :) Veselo, ane? Aja, pa da ne pozabim, jutri je še ognjemet, ki ga bomo gledali (upam) z ladjice.
In še sklepna misel: komaj čakam, da Lubi pride iz službe, da se vikend lahko začne! Super.

P.S: Danes mi je beseda super zelo všeč :)

Spet

sem vpisana v 1. letnik faxa. Upam, da zadnjič.
Današnjo obveznost v Kranju pa sem izkoristila še za kavico z bivšo kolegico in (še zmeraj) prijateljico N., s katero se nisva videli že od januarja, ko sem se dokončno odločila, da FF ni zame. Bilo je prav prijetno. Sem pa tudi vesela, da je za ta teden konec takšnih in drugačnih obveznosti v zvezi s faxi, ker me teli ¨izletki¨ v Ljubljano in Kranj kar utrujajo. Da ne govorim o tem, da kar malo udarijo po žepu, sploh če se poslužuješ avtobusnega prevoza! Groza... Danes me je skoraj na rit vrglo, ko mi je šofer rekel ¨4 eure 70¨ - za dobrih 35 km?! No ja, kaj moremo.
Zdaj pa malo počitka, jutri pa šibam v naš gorski raj, kjer so na obisku sorodniki, ki jih le redko vidim, jutri pa bo tam tudi mala navihanka. Komaj čakaaaam.

Po dolgem času

sem bila danes spet na filofaxu, sem šla po izpisnico. In ne, prav nič mi ni žal, da mi nikoli več ne bo treba prestopiti praga te socialistične ustanove. Me je pa presenetljivo pozitivno presenetila referentka, ki je bila zares prijazna. Sicer pa, a ste vedeli, da izpisnica iz fakultete ni nič drugega kot ena štempiljka v indeks in na maturitetno spričevalo? No, jaz nisem. Sem bila prepričana, da je to nek papir, ki ga potem nosiš za sabo. Človek se ves čas uči. :)
Ja, pa tudi naše predrage prestolnice imam spet za nekaj časa dovolj. S prijateljico P., s katero sva se danes odpravili v Ljubljano, sva se po opravkih na faxu odločili še za obisk priljubljenega City parka, ki me (spet) ni prepričal o svoji imenitnosti. O vročini, ki me je ponovno čisto zdelala, pa niti ne bi izgubljala besed. V glavnem, ob zadnjem slovesu od psihologije se mi ni prav nič milo storilo. Sem pa vesela, da sem to danes opravila.
Trenutno pa se ponovno z nostalgijo spominjam preteklega vikenda, ki sva ga z Lubijem in še celo mojo družino preživela v naši hiški sredi gorskega raja, prijetne senčke v viseči mreži ter nadobudne in nadvse ljubke male navihanke S. (moja mala nečakinja), ki ves čas prinaša zadovoljstvo v naša življenja.