četrtek, 09. december 2010

Wishlist 2010

Spet je prišel ta čas v letu in nekateri že malo priganjajo, kdaj bo kak seznam ;) No, pa dajmo ...

  • zložljiv dežnik, ne v kakšni otroški barvi in različici, tak bolj fensi,
  • debele žabe, ki naj ne bodo črne/sive/rjave, predlagam temno vijolične odtenke,
  • bež plašč :) že cca. tretje leto zapored,
  • stojalo za mobitel za v moj lepi avtek, takega, ki se ga pritrdi na vetrobransko steklo, ne na ventilator,
  • vinjeto :),
  • pisana oblekica do kolen Desigual style, volnena ali bombažna, kratki ali dolgi rokavi,
  • črne pajkice, take da malo stisnejo :),
  • smučarska bunda,
  • smučarske hlače,
  • PaperBlank planer za 2011 (z datumi) - imajo noro lepe,
  • rjavi škornji,
  • priročna škatla/kovček/something, kamor se da pospravit nakit in bižuterijo, brez da bi se vse sfrenkljalo in da ne bi vsakič 5 min iskala želeno stvar,
  • boni Qlandia,
  • boni Müller,
  • ...
Upam, da je kaj uporabnega. Če se pa še kaj spomnim, pa dodam.
Pa še apel vsem, ki vam moj wishlist pride prav - tudi meni bi koristil vaš. ;)

Tako, to je to ...
Sicer pa se je od zadnje objave zgodilo veliko, marsikaj, preveč ...
Kanarskih ni bilo, bila pa je Menorca in prav nič mi ni žal, da bodo strelicije še malo počakale, preden jih vidim v naravnem okolju. Mogoče o tem enkrat, ko bo več časa.
Ena objava pa kmalu sledi, namenjena pa bo eni posebni osebi, ki je pred kratkim zapustila naš svet in pazi na nas od nekje daleč, daleč stran ... ;(

Naj bo december res vesel in pravljično očarljiv.

Lahko noč.

četrtek, 09. september 2010

Canary Islands

Po vsej verjetnosti konec meseca ;) Wuhuuuu ;) So v planu že skoraj 3 leta (komaj verjamem, da je res že toliko časa od moje okrogle obletnice) pa je vedno prevladala kakšna druga ideja. Letos pa upam, da res pridejo na vrsto. Najverjetneje Tenerifi. Komaj čakaaaaaaaam, da doživim večno pomlad :) Čeprav tudi tam temperature niso ravno zelo visoke, se bo zelooo prileglo malo sončka, morja, zelenja in cvetja po vsej tej sivini in dežju, ki nas zadnje čase obdajata.

A greva pogledat, kje te rož'ce rastejo? ;)



Lep dan!

ponedeljek, 30. avgust 2010

Blatenje

Ne maram ga. Blatenja - javnega ali zasebnega. Če sem kdaj kogarkoli blatila, ali se mu je vsaj zdelo, da sem ga, naj mi pove. Lepo prosim. Se bom javno opravičila. Ker se mi zdi skrajno grdo. In (pre)globoko pod nivojem, na katerega sem se pripravljena spustiti. Pa naj gre za posredno ali neposredno, z imeni ali brez. Tisti, ki ga blatiš, itak ve, da so opazke namenjene njemu. Iz prejšnjih pogovorov, iz okoliščin... enostavno ve. In je resnično podlo. Še posebej, če gre za družinskega člana, priženjeno družino, prijatelja... skratka nekoga, s katerim boš tako ali drugače še dolgo imel opravka. Sploh, če ta oseba zate veliko naredi - dobrega, seveda. Se žrtvuje in trudi pomagati po najboljših močeh, pa če to (sebi in drugim) priznaš ali ne.
In ja, blatenje se te dotakne, pa čeprav veš, da je neutemeljeno. Preprosto zato, ker je krivično. Ampak itak se vse vrne. Zato se sekirali res ne bomo, ane? Glavno da vsak zase ve, da dela prave stvari s pravimi nameni in iz pravih razlogov.

V tem sivem hladnem dnevu pa dajmo nasmeške na obraz. In kmalu bo spet sonček in toplo! ;)

sobota, 28. avgust 2010

Želje

Vsi jih imamo, eni več, drugi manj. V glavnem pa vsi veliko. Ampak moramo paziti, da smo v svojih željah natančni. Ko o njih pripovedujemo, razglabljamo, razmišljamo, si preprosto želimo, je treba biti jasen. Kaj, kdaj, kako, kje, s kom itd. :) V nasprotnem primeru bo morda vesolje (ali kdorkoli že uresničuje naše želje - poleg nas samih) kako malenkost razumelo narobe. Preprosto drugače.
En primer, malo za hec, malo zares... včeraj zvečer oz. ponoči se voziva z Bleda. Sita, vesela, zadovoljna, prijetno utrujena. Dež je lil, kot bi se odtrgal oblak. In kar naenkrat se zavem, da skozi naše mesto (skoraj) dobesedno glisirava. Voda je špricala na vseh koncih. Visoko. In takrat mi je postalo jasno - že od nekdaj si želim, da bi lahko kdaj glisirala. Nikoli pa nisem prav natančno opredelila, da mislim s čisto pravim gliserjem (ali jahtico, da ne bomo skromni) in ne osebnim avtomobilom, da bi rada, da se to zgodi na morju in ne na glavni cesti skozi naše mesto in da bi takrat rada bila v kopalkah in v čudovitem sončnem toplem dnevu. Ne ponoči, v kavbojkah in puloverju, pri 14 stopinjah kljub avgustu. :)
OK, tole je bil res bolj hec, ampak bistvo je pa čisto zares. Natančno moramo vedeti, kaj si želimo. In želje tudi natančno izraziti. Z vsemi podrobnostmi. Potem pa samo z vsemi močmi in energijo mislimo na uresničitev, hodimo po svetu z odprtimi očmi, da ne spregledamo možnosti, ki odpirajo poti k uresničitvi. In trdno verjamemo, da se nam bodo želje izpolnile. Rezultat je neizbežen. :)

Srečno in prijeten vikend ;)

ponedeljek, 21. junij 2010

(NE)hvaležnost

Nekateri ljudje delamo za druge veliko. Zelo veliko. Pomagamo, kadar se le da. Ne glede na svoje obveznosti, utrujenost, nenazadnje tudi želje, potrebe, ne glede na naš čas. Pomagamo, ker imamo tiste, katerim namenjamo svojo pomoč, radi. Tudi zato, ker nas to razvedri. Ampak ko pa vidimo, da ljudje, ki nam bi morali biti neskončno hvaležni, v našem delu, ki je predmet pomoči, vidijo zgolj in samo (kvazi) napake, smo pa razp*čkani do konca. Res, lahko je bit pameten in delegirat naloge. That's all.

Moje morje

Moje morje. Nemogoče, ker morje pa res ne more biti v zasebni lasti? Ja, ampak na moj način to gre. Naša družina ima že precej let v lasti stanovanje na otočku nekje na Hrvaškem. In vedno, ko grem v to stanovanje na počitnice, grem preprosto na morje. In ker sem od danes naprej ponosna lastnica 2/10 hiše, kar pomeni, da sem lastnica polovice stanovanja (druga polovica je v lasti mojega brata), torej lahko govorim, da grem na moje morje. :) Ha, evo vam filozofijo ;)
In to moje morje se je v zadnjih šestih mesecih zelo spremenilo. Skoraj do nerazpoznavnosti. Nova okna, nove napeljave, nove ploščice, ravne stene, nove barve, novo pohištvo. In še kaj. Lepo je. Zelo lepo. Večinoma smo vse delali sami. No, so delali. No dobro, tudi jaz nekaj malega. :) Več ali manj brez majstrov - OK, razen za tisto, kar pač res ne gre. V največji meri gre zasluga mojemu dragemu bratcu, ki je bil idejni vodja, organizator, delovodja, delavec, all in one, torej. Ampak ne smem pozabiti vseh sorodnikov, partnerjev sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so nesebično pomagali pri prenovi. Hvala vsem. Predvsem hvala mamici za zelo veliko vredno darilo (no, pa se lahko hvalim, da mi je mamica dala stanovanje) in očku za delo, ki ga je vložil v prenovo.
Všeč mi je in vesela sem rezultata. Je bil že čas, da sem končno videla, kaj je nastalo.
In ja, verjetno ste ugotovili, da sem končnoooooo (pa čeprav le za vikend) prišla na svoj račun in dočakala morje. Žal v dokaj nepoletnem vremenu, ampak nekaj skokov in plavanja je pa le bilo.
V povezavi s temle mojim morjem obstaja še kako drugo razmišljanje, ampak ker je manj prijetno od te hvalnice in slavospeva, bo šlo v drugo objavo... Tale naj bo samo lepa. In oh in sploh. ;)

sreda, 16. junij 2010

Caribbean sea

Na Karibe grem! ;) Ne, saj ne. Na žalost :) Samo enemu lakcu za nohte, ki sem ga danes kupila, in sem že olepšana z njim, se tako reče. Malo divji nohtki zgledajo. Pa saj to je namen, alkaj? Poleti sem pač lahko malo odštekana. In zakaj bi se bali barv. Za nekaj dni je čisto v redu. Če že nogic dejansko ne namakam v karibskem morju, naj vsaj barva odpelje moje misli tja daleč ... na bele peščene obale, ki jih žge vroče sonce, v šumeče valove, najbolj turkizno turkizne, v zasanjane večere s Sex on the beach :) Ja, z veliko začetnico, kaj drugega ne bi opisovala tu ;)
Sanj mi ne more nihče vzeti, ane?

ponedeljek, 14. junij 2010

Sveže

Po nekaj dnevih vročine, je danes zunaj malo bolj sveže. Se lažje diha :) Čeprav meni je tudi malo bolj vroče čisto OK. Končno je pa nekaj svežega tudi na mojem blogu. Ja, podobaaaaaaaa, če niste opazili ;) Sem bila že ornk sita prejšnje. Ampak je zaradi mojega (ne)znanja html-ja nisem mogla urediti po svojem okusu. Zdaj pa je s predlogicami to dosti dosti lažje ;) Pa če že jaz nisem na morju in ne morem občudovati takega razgleda, naj bo vsaj tukaj. Da mi vsakič, ko pogledam, malo zadiši - po morju, borovčkih, po sončku in kremi za sončenje.
Vsaj sanjam lahko ...

petek, 09. april 2010

Ponosna

Danes sem ponosna. Ponosna nase. Naredila sem še en korak, ki sem ga že dolgo želela, pa se mi je vedno zdel nekje daleč, (skoraj) nedosegljiv, odmaknjen. Vem, za marsikoga so to, o čemer govorim, banalnosti. Pa vseeno, ljudje smo si različni, ane? Nekaterim je neka stvar nekaj povsem vsakdanjega, drugim priprava na to isto stvar vzame kar nekaj časa - za pripravo in prepričevanje, da je to povsem ok, da zmore.
Skratka, o čem govorim? Šla sem na lauf. Ja, kaj je to takega? Sama sem šla. Zbasala sem se v avto, odpeljala do štarta prijetnega kroga in odtekla (hecna beseda) svoj krog. Res je mogoče čudno, da se pri svojih letih hvalim s čim takim. Ampak do nedavnega mi to nikakor ne bi uspelo. Vedno sem imela težave s tem, da moram kaj početi sama. Ne da bi me bilo strah ali kaj takega. Nekako sem imela vedno nek čuden občutek, kao kakšen luzer sem, če grem sama. NOT! Res ne potrebujem ves čas nekoga, da je z mano na vsakem koraku, da z mano počne vse, kar si JAZ želim početi. Meni je fino, če ni nikogar, ki bi mu bilo to ravno tako fino, pač ne. Grem sama. Pa kaj? Počasi spoznavam, da se imam res lahko lepo. Tudi sama s sabo. Da sem samo jaz povsem dovolj, da počnem stvari. Da grem sama na aeorbiko. Sama v shopping. Sama laufat. Sama v petek zvečer uživam in se razvajam s kozarčkom najljubšega vina (seveda, v talepem tavelikem kozarcu, da se afnam). Še enkrat, ponosna sem. Ker dokazujem - predvsem sama sebi - da se spreminjam. Na bolje.
Hkrati pa sem tudi nekoliko... otožna. Ja, verjetno bo to najbolj primerna beseda. Zakaj tako? Ker sem do teh spoznanj in sprememb prišla pozno. Morda prepozno. Vsaj za nekatere stvari. In ljudi. Pa zato, ker si želim, da bi bil še nekdo ponosen name. Ampak se ne dam. Sem ponosna in vesela. In konec (kot bi rekla moja tavelika miška).

sobota, 06. marec 2010

No beginning, no end

Ni. Ni novega začetka, ni pravega konca. Ni začetka, brez predhodnjega konca. I guess? Vrtim se v krogu. Ne najdem izhoda. Oklepam se bilk. Zakaj? Zakaj ne morem spustiti preteklosti in objeti prihodnosti? Sama sebe mučim. Where's the point?
Ne vem, kaj je narobe z mano. Kaj se dogaja? Zakaj ga ne morem pustiti oditi? (mal out, ampak čeprav imam rada slovenščino, se tole dosti boljše sliši v angleščini). Mogoče, ker tega sploh nočem? Ker sama sebe slepim, da še nekaj visi v zraku, nekaj nerazrešenega, nekaj, kar bi se še lahko razvilo in zraslo v nekaj lepega... ker v vsaki stvari vidim upanje, možnost. Ah, stupid stupid stupid, so stupid.
Hočem, da je tega konec. Želim si že enkrat čez to. Enkrat za vselej. Nikoli v življenju nočem več doživljati tega.
Počutim se tako... prazno. In samo. Kljub vsem ljudem, ki me obkrožajo in me imajo radi. In imam jaz rada njih. In sem hvaležna za vsako minuto, ki mi jo namenijo. In vsako besedo, s katero me želijo spraviti pokonci.
Čez manj kot teden dni imam rojstni dan. Vsako leto napišem kak wishlist. Letos ga ne bo. Ker nimam nobenih želja, ki bi mi jih lahko kdo izpolnil z denarjem. Ker si želim le... Ah. Sicer pa bi letos rojstni dan najraje preskočila. Nekako mi ni do praznovanja.
To je to.

torek, 02. februar 2010

Madam

Dolgo, dolgo že nisem poslušala Siddharte... do včeraj. Sem navalila na tanov album. In odkrila Madam. Res hud komad, predvsem pa mi je všeč besedilo... res ustreza trenutnemu razpoloženju. Tako optimistično, o pobiranju z dna... Super.
Tako da... tole objavo in komad posvečam sama sebi (in še komu, ki je v podobnem položaju, ali pa mu je samo všeč glasba). :)

PO ROBU HODIM NEKAJ ME BOLI
NIKOGAR NE POZNAM
IN KOT DA SREČE NOČEM VIDETI
JE ČAS DA SE PREDAM

V TEMI KROŽIM
DOLGO ŽE NE SPIM
IN NEKAJ ME LOVI
NEVIDNE SENCE OPAZUJEJO
BORIM SE S PANIKO

IN KO NAENKRAT SE OBRNEJO STVARI
ODPREM OČI

SAJ TU IN ZDAJ
SAJ TU IN ZDAJ JE ŽIVLJENJE

OBJAMEM SONCE TO OGREJE ME
ZAVIJAM IZ TEME
SVETLOBE NISO VAJENE OČI
ZATO ŠE KAR MIŽIM

POČASI SPET PRIHAJA UPANJE
IN MORJE SPET DIŠI
PONOVNO VIDIM BARVE MAVRICE
PONOVNO MIRNO SPIM

DOLGO TEGA
POLNO SOLZA
A ZDAJ JE SVET
VELIK IN LEP

KADAR NAENKRAT SE OBRNEJO STVARI
ODPREM OČI

SAJ TU IN ZDAJ
SAJ TU IN ZDAJ JE ŽIVLJENJE


ponedeljek, 25. januar 2010

Ovo mi je škola

Težko bi komad bolje izražal moje misli in čustva, razpoloženje...

Ovo mi je škola
I drugi puta ću pametnije
Jer fališ mi do bola
I znam da bit će još i bolnije
Jer svaka ljubav nova
Ruši vjeru u tebe
Ovo mi je škola
I drugi puta ću pametnije

Oooo ooo

Koje su to riječi
Što su meni sišle s usana
Ne poznajem ni jednu
Što bi kazni ovoj bila jednaka
Jer su osveta i ponos
Dvije sestre blizanke
Rođene u ponoć
Jedna malo prije, a druga kasnije

Oooo ooo
Ako ikad vratim vjeru u tebe
Oooo ooo
I onda lažna nada nikne za mene
Na poljima od snova
Ne pušta se korijenje
Ovo mi je škola
I drugi puta ću pametnije
Oooo ooo

Ovo mi je škola
I drugi puta ću pametnije
Jer fališ mi do bola
I znam da bit će još i bolnije

Jer su osveta i ponos
Dvije sestre blizanke
Rođene u ponoć
Jedna malo prije, a druga kasnije.


torek, 19. januar 2010

Ko se ti podre svet

Veš, da ga moraš sestaviti na novo. Ampak problem je, ker nimaš volje. Nimaš moči. Ker si tako žalosten, da nisi več sam sebi podoben. Si na vso moč želiš, da bi lahko kaj spremenil, pa ne moreš. Rad bi bil spet vesel, pa se pretvarjaš, da si. A te že čez nekaj trenutkov najmanjša malenkost spet spravi s tira. Ne veš, ali bi kričal od besa ali hlipal od obupa. Včasih počneš oboje. Ne moreš se sprijazniti s svojo nemočjo. Tako zelo zelo si želiš, da bi bile stvari spet take kot prej, da niti razmišljati ne moreš, za kaj je pa mogoče dobro, da je, tako kot je. Ne vidiš izhoda, ne vidiš razloga. Ne veš, s čim si si zaslužil tako bolečino.
Grozno je, ko vidiš okoli sebe toliko lepot, pa si zanje nedojemljiv. Imun. V bistvu ne, na žalost, nisi imun, ampak te vse te lepote spravljajo v še večji obup. Te ne potolažijo. Ker nisi cel. Ker imaš zlomljeno srce. Ker spomini na dni, ko si te lepote delil s svojo ljubeznijo, tako zelo bolijo. Ker se vse, kar se ti je prej zdelo kot podoba raja, zdi nepopolno, prazno. Nič rajsko.
Bojiš se. Tako te je strah, vsega. Kako se boš spet znašel v tem svetu - sam. Saj veš, da nisi sam, v resnici imaš okoli sebe polno ljudi, ki te imajo radi in te podpirajo, spodbujajo v vsakem trenutku. Ampak vseeno tako zelo sam. Ni tistega, ki bi bil ob tebi VEDNO in POVSOD. Kadarkoli. Bojiš se takih banalnosti, npr. s kom boš šel na morje. Pa smučat. Pa v shopping. Na izlet. Bojiš se, da boš moral spet sam hoditi na praznovanja. Da bojo prazniki spet... prazni. In počutiš se tako zelo samega, ker pogrešaš the osebo.
Naj se še tako trudiš, ampak ne vidiš... da je dejansko tudi za tem nek pomen. Da se je zgodilo z namenom. Da se bo vse izšlo tako, da bo za vse najbolje. Da bo na koncu vse dobro. Saj bo, ane? Res se trudim vedeti, da bo vse super. Dajte me večkrat spomnit, ok?

Na koncu se vedno vse uredi, zato se bo uredilo tudi tokrat. (Ane, E.?)

Žal mi je. Za toliko stvari mi je žal. Zaradi naju, zaradi tebe, zaradi sebe. Marsikaj si želim popraviti, pa ne vem, če bom še imela priložnost.
Bova videla. Ly...

petek, 15. januar 2010

Everything's gonna be alright

Lubi moj, ta je pa samo za naju. A tebe tudi odnese tja, na sončno obalo, na otoček, na tisto na easy vožnjo na morje in tam naokoli? In vem, da naju čaka še ogromno tega. In ta komadk bova še velikokrat pela. Tako kot sva ga, se spomniš?

"Don't worry about a thing,
'Cause every little thing gonna be all right.
Singin': "Don't worry about a thing,
'Cause every little thing gonna be all right!"

Rise up this mornin',
Smiled with the risin' sun,
Three little birds
Pitch by my doorstep
Singin' sweet songs
Of melodies pure and true,
Sayin', ("This is my message to you-ou-ou:")

Singin': "Don't worry 'bout a thing,
'Cause every little thing gonna be all right."
Singin': "Don't worry (don't worry) 'bout a thing,
'Cause every little thing gonna be all right!"

Rise up this mornin',
Smiled with the risin' sun,
Three little birds
Pitch by my doorstep
Singin' sweet songs
Of melodies pure and true,
Sayin', "This is my message to you-ou-ou:"

Singin': "Don't worry about a thing, worry about a thing, oh!
Every little thing gonna be all right. Don't worry!"
Singin': "Don't worry about a thing" - I won't worry!
"'Cause every little thing gonna be all right."

Singin': "Don't worry about a thing,
'Cause every little thing gonna be all right" - I won't worry!
Singin': "Don't worry about a thing,
'Cause every little thing gonna be all right."
Singin': "Don't worry about a thing, oh no!
'Cause every little thing gonna be all right!


petek, 08. januar 2010

Do I Have to Say the Words

Hočem pisati, pa ne najdem besed. Rada bi povedala, pa se bojim lastnih misli. Moje misli so pretežke, preveč boleče. Nesmiselne. Neverjetne. So dejstva, ki si jih ne upam priznat. Niti sebi, kaj šele drugim. Utrujena sem. Žalostna, prizadeta. Živčna. Sita vsega. Pretežko je. Reši me.

Rescue me from the mire
Whisper words of desire
Rescue me - darlin' rescue me

With your arms open wide
Want you here by my side
Come to me - darlin' rescue me
When this world's closin' in
There's no need to pretend
Set me free - darlin' rescue me

I don't wanna let you go
So I'm standin' in your way
I never needed anyone like I'm needin' you today

Do I have to say the words?
Do I have to tell the truth?
Do I have to shout it out?
Do I have to say a prayer?
Must I prove to you - how good we are together?
Do I have to say the words?

Rescue me from despair
Tell me you will be there
Help me please - darlin' rescue me

Every dream that we share
Every cross that we bear
Can't you see - darlin' rescue me

I don't wanna let you go
So I'm standin' in your way
I never needed anyone like I'm needin' you today

Do I have to say the words?
Do I have to tell the truth?
Do I have to shout it out?
Do I have to say a prayer?
Must I prove to you - how good we are together?
Do I have to say the words?

Bryan Adams - Do I Have to Say the Words

ponedeljek, 04. januar 2010

Miracle of Love

How many sorrows do you try to hide?
In a world of illusion, its covering your mind
I’ll show you something good
Oh, I’ll show you something good
When you open your mind
You’ll discover the sign that there’s something your longing to find

The miracle of love
Will take away your pain.
When the miracle of love
Comes your way again

Cruel is the night that covers up your fears
Tender is the one that wipes away your tears
There must be a bitter breeze that makes you sting so viciously
They say the greatest coward
Can hurt the most ferociously

I’ll show you something good
Oh, I’ll show you something good
If you open your heart
You can make a new start
When your crumbling world falls apart

When the miracle of love
Will take away your pain
When the miracle of love
Comes your way again

A miracle of love
Can take away your pain
When the miracle of love
Comes your way again

The miracle of love
Will take away your pain
When the miracle of love
Comes your way again

Moj dodatek: The miracle of love will take away my pain.

nedelja, 03. januar 2010

Srečno 2010!

Kak dan kasneje kot običajno, a vseeno vsem želim srečno novo leto, veliko zdravja, sreče, zadovoljstva, ljubezni in uspeha... predvsem pa, da bi vsakomur uspelo, da bi življenje teklo po njegovih načrtih. Vse je v naših rokah. Jaz se tega sicer zavedam, a se mi ne uspe vedno ravnati po tem. Se pa trudim in si za svojo novoletno željo med drugim želim tudi to, da bi mi to uspevalo kar se da pogosto.

Srečno in uspešen delovni začetek! Naj bo po malo lenobnem in evforičnem decembru januar poln elana in naj se življenje čim hitreje in čim lepše vrne v stare ustaljene tirnice.