Včeraj, 20. novembra 2008, se je rodila moja druga nečakinja, Zoja. Torej sem že drugič teta ;)
Draga mala princeska, dobrodošla med nami! Komaj čakam, da te spoznam.
Mala miška S., tebe imamo pa sedaj še rajši.
Čestitke srečnima staršema!
Lep dan.
petek, 21. november 2008
sreda, 19. november 2008
Še vedno traja
Stanje duha preteklega tedna, namreč. Samo zdravje je, na srečo, boljše. Sicer pa moje psihofizično stanje pikira proti ničli. Komaj čakam, da je mimo ta izpit v ponedeljek... in da se znebim Baggie (ne sprašujte, kdo je to, bodite srečni, da nimate opravka z njo). Hm, tole se pa še rima :) Čisto nenačrtovano...
Ker ne želim slabe volje in pesimizma trositi naokoli, se raje bolj poredko oglašam, pa še takrat bolj na kratko.
Lp
Ker ne želim slabe volje in pesimizma trositi naokoli, se raje bolj poredko oglašam, pa še takrat bolj na kratko.
Lp
sreda, 12. november 2008
Stanje duha
je danes približno tako... sem:
Bo jutri bolje? Pustimo se presenetiti.
- tečna
- utrujena
- rahlo depresivna
- naveličana
- z bolečinami v zgornjem delu hrbta (kakorkoli se tistemu predelu pač reče) & bolečinami v trebuhu
- sita kašljanja, ki noče izginiti
Bo jutri bolje? Pustimo se presenetiti.
četrtek, 6. november 2008
Neprijetno prebujanje
Ko se zbudiš in ugotoviš, da te boli grlo, da komaj požiraš. Takoj zatem se spomniš, da te čez dan čaka en cel kup učenja, ki ga moraš spraviti pod streho, da zadostiš dnevni normi (ker te sicer začne grabiti panika). Ob že tako ne pretirano zanimivem čtivu, se je z ne ravno odličnim zdravjem še težje zbrati... Da niti ne omenjam tega, da vedno pride nekaj vmes, ko z Lubijem nekaj planirava... enkrat on zboli, drugič jaz. Ali pa še kaj drugega.
Mogoče bom pa zdaj še iz enega razloga morala k dohtarju (ne samo iz enega drugega, ki mi visi nad glavo. Saj bom šla!).
Ampak kljub vsemu ohranjamo optimizem, ane? ;) Saj po angalu je kake pol ure bolje...
Trenutno čakam P., da greva na čaj in čvek, ampak se bojim, da so jo (eni ali drugi) dohtarji zadržali zase, ker je ni od nikoder.
Lep dan!
Mogoče bom pa zdaj še iz enega razloga morala k dohtarju (ne samo iz enega drugega, ki mi visi nad glavo. Saj bom šla!).
Ampak kljub vsemu ohranjamo optimizem, ane? ;) Saj po angalu je kake pol ure bolje...
Trenutno čakam P., da greva na čaj in čvek, ampak se bojim, da so jo (eni ali drugi) dohtarji zadržali zase, ker je ni od nikoder.
Lep dan!
Naročite se na:
Objave (Atom)