četrtek, 4. avgust 2011

Spomin

Človeški spomin je zapleten sistem procesov v živčnih mrežah in le malokdo ga razume. Ampak ne bom o tem, ker se ne spoznam na te stvari, sem prehitro zapustila filofax :) Je pa neverjetno, kako nam iz spomina hitro uidejo stvari, ki jih ne potrebujemo, o katerih ne razmišljamo, stvari, ki jih ne osvežujemo. Tako je mene že večkrat spreletelo, kako nimam več pojma o angleščini. Kaj šele o nemščini (OK, tega itak nikoli nisem znala, zahvaljujoč profesorici na naši gimnaziji) in italijanščini, ki - roko na srce - res ni težka in sem se je v 2 letih naučila več kot nemščine v celem življenju. Ne, ampak angleščina, ob njenem trenutnem (ne)znanju me zaboli srce. Jeziki so bili vedno moje močno področje. Nekako bi rekla, da imam posluh za jezik in stvari mi hitro pridejo v ušesa in v kri. In angleščino sem do konca gimnazije obvladala. Zdaj se pa včasih zalotim, da se ne spomnim niti osnovnih besed. V tujini se vedno pogovarja Lubi, če me slučajno kak tujec kdaj vpraša po kakšni smeri, pa kaj več kot nekaj telebanskih besed ne spravim iz sebe. Ko človek odide, se sicer nekako počasi spomnim cele pravljice, ki bi mu jo lahko natvezila. Ampak po dolgem razmišljanju. Kako sem nekaj let nazaj pisala angleške spise, pisma, kako sem na maturi dobila vse točke (na višjem nivoju)? Danes ne spravim nič več skupaj. In sem se odločila, da to pa res ne gre tako. Se bom spravila k branju angleških knjig, drugače bom kmalu kot kak kmet z bohinjskih planin, ki še ni prestopil meja svoje občine :) In ne, nisem žaljiva, Bohinj obožujem, kmete pa na svoj način občudujem, samo eno tako stereotipno primerjavo sem dala. Učenje nemščine bi bil zame malo večji podvig, ker imam res žalostno slabo podlago, tako da bi se je morala lotiti po bolj začetniških korakih. Italijanščino se pa da hitro osvežiti, samo na počitnice v Italijo moram it. Tam pa, če nočeš biti lačen, žejen in brez strehe nad glavo, ne gre drugače, kot da svoj spomin prisiliš, da izbeza na plano tistih nekaj besed iz najbolj skritih in prašnih kotičkov možganov.
Torej, sklep: jeziki so kul in jaz jih odločno preveč zanemarjam in ob tem se počutim slabo. Zato bom to popravila!

Predvikendaški pozdravček od mene :)

Ni komentarjev: