Včeraj sem šla proti večeru na sprehod po mestu. Po (kao) mojem mestu. Zakaj kao, to je v bistvu druga zgodba. Na kratko zato, ker si kot moje predstavljam nekaj, kar imam rada, jaz pa mesta, v katerem živim, ne maram ravno najbolj. Mogoče si niti ne zasluži naziva mesta. Ampak to je druga zgodba.
Skratka, šla sem na sprehod in ob vrtovih zaznala vonjave, ki me spominjajo na prve šolske dneve, leto za letom, vsak september. V časih, ko sem še hodila na sprehode s starim atom in tavelikim črnim kužom. Vonj odpadlega, preveč zrelega, gnijočega sadja. Po tleh pod drevesi vse polno gnilih in pohojenih češpelj. Celo vonj po dimu (ne vem, a so kurili kje na vrtu kakšne veje, ali celo v hiši za kurjavo). Se mi je kar kepa v grlu naredila. Ne bi še jeseni ...
Btw, saj vem, da češplje pač zorijo poleti, ampak meni je to jesenski vonj pa recite kar hočete. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar