Pro Et Contra

Oh, odločitve...
Kako težko je pustiti razumu, da prevlada nad golo željo. Ampak pri odločitvi za tako odgovornost, kot je odločitev o nakupu kužka, vsekakor ni dovolj, da poslušaš samo srce. Al kaj?
Torej, tehtam pluske in minuske.

Pro:

• Želim si kužka, ker so zabavni in mehki in tako luštkani in fino jih je crklat.
  
• Pripomogel bi k moji večji odgovornosti.
• Z njim se dobro naučiš skrbeti za nekoga, ki je popolnoma odvisen od tebe.
• Vsekakor bi se morala prisiliti v večjo samostojnost, saj bi zanj morala v večji meri skrbeti popolnoma sama.
• Ne bi več čepela sama v sobi, ker/ko ni nikogar, da bi šel z mano na zrak. Če bi vedela, da name čaka kuži, ki pač mora ven, bi dvignila svojo rit in šla na sprehod... in je to plus za oba.

Con:

• Kuža mora ven, tudi če z neba letijo ušpičene prekle. Lahko si predstavljam, da ne bi bila najbolj zadovoljna, ko bi morala na sprehod v kakšnem podobnem vremenu: vse sivo, vetrovno, zunaj tisti vlažen mraz, ki te pretrese do kosti, po možnosti na tleh polno čobodre... Si predstavljate, ne?
• Ob pogledu (ali že sami misli) na pasji drek se mi obrača želodec... kaj šele, ko bi ga morala vestno pobirati za mojim nagajivcem? In to bi vsekakor želela početi, ker me pasji dreki, ki ležijo prosto povsod, res motijo... tako da verjetno motijo tudi druge. OK, malo off, ampak tole govorjenje o dreku me je spomnilo na knjigo, ki sem jo do onemoglosti študirala za maturo, v kateri je bila ključnega pomena filozofija dreka... don't ask :)
• Ob nesodelovanju bližnjih bi bilo včasih težko, se zavedam. Človek zboli, ima naslednji dan izpit in si nikakor ne more privoščiti dvournega sprehoda, človek ima kakšno drugo obveznost... and so on.
• Lubi je na dan privlekel tudi misel, ki sem jo sama zanemarjala. A boš večno živela v tej hiši? In odgovor je resnično upam, da ne in pričakujem, da se (vsaj) v roku 2 ali 3 let odselim na svoje... in glede na finančno stanje to zagotovo ne bo najina hiša, ampak v najboljšem primeru najino stanovanje. Torej bi se kuža, ki bi bil vajen bivanja na vrtu, moral privaditi na bivanje v stanovanju... ne vem, kako gre to z odraslimi psi? Sicer pa tudi sama nisem najbolj navdušena nad idejo, da bi imela psa v stanovanju.
• Nekdo bi ga moral čuvati vsaj takrat, ko bi bila z Lubijem na morju... ker tja ga res ne bi rada vlekla s seboj. Če je vroče meni, je zagotovo še bolj vroče kužku, ki ima ves čas na sebi tisti svoj kožušček. Pa še sol ga moti. Pa še kam ga bom pa tam dala, tam tudi ni vrta...
• Če bi ga hotela kdaj pustiti prosto na vrtu (brez nadzora) bi bilo najprej treba uštimat ograjo okrog vrta... to pa stane... in jaz si prav velikih stroškov ne morem privoščiti.
• ...

Torej, že na prvi pogled je več kot očitno, da sem našla kvantitativno več minusov. Ampak... a šteje samo število ali tudi vsebina? Ne vem... ampak kaže pa slabo, ane? :(

Back again

Ja, še vedno sem med živimi! :) Samo blog sem malo zanemarila. Ne bom rekla, da ni bilo časa, ker, resnici na ljubo, se čas vedno najde, če je le prava volja. Ane? Niti ne morem reči, da se ni zgodilo nič omembe vrednega, saj bi si marsikaj zaslužilo svojo objavo. Ampak preprosto mi ni bilo do tega, da bi se priklopila in pisala. Sedaj pa imam spet časa na pretek, tako da lahko naredim en hiter povzetek. Hvala tudi za oba komentarja pod prejšnjo objavo, ki sta me spodbudila k ponovnemu pisanju.
Torej, kaj je novega?
V prvih poskusih sem naredila vse izpite, tako da imam že od 15. junija počitnice, povprečje je odlično. Do sedaj sem bila že 2x na poletnih počitnicah, na enih kratkih v gorskem raju takoj po izpitih in na enih daljših na našem lepem otočku. Zadnje čase sva z Lubijem precej aktivna (vsaj za moje razmere). Letos sva že kar nekaj kolesarila, šla celo v hribe, na morju sva začela tudi teči. Nekaj časa nazaj sem si zato kupila čisto prave teniske za tek.
V ponedeljek začnem s poletno službo v eni fensi banki.
Zadnjič sem na otočku doživela eno hudo neprijetno izkušnjo, ki me še precej preganja. En gospod se je sredi plaže zgrudil in umrl. Prišla je ekipa NMP, oživljali so ga... in potem so kar šli. In gospod je obležal tam, pred bifejem. Pokrit z belo rjuho. In potem je prišel en kombi, z zavesami na oknih. Grozno. Človek se zdrzne ob misli, kako hitro je lahko življenja konec, kar tako, sredi dopusta, ko greš na plaži na en pir.
Novo je tudi to, da se je konec junija poročil moj dragi bratec in (vsaj mislim) bila sem dobra priča. Vsekakor je novo in spodbudno tudi to, da sva se s svakinjo na zadnjih nekaj obiskih veliko pogovarjali (kdor me pozna, ve, da nisem med najbolj zgovornimi osebki) in mislim, da sva bili tega obe veseli. Upam, da tako tudi ostane.
To poletje sem precej časa preživela tudi z obema srčicama, ta velika je že tako samostojna, da sama (brez staršev) preživlja dneve z nami v gorskem raju, tako da sem tudi prvič čisto sama otročka spravila k popoldanskemu počitku, menjala flajštlčke, čofotala po vodi z miško S. v naročju, tolažila, se smejala...
Od junija sem prebrala že ogromno knjig, zato se Lubi boji, da bom postala psiho, ker večinoma berem primere serijskih morilcev, ki jih rešuje Alex Cross, avtor pa je James Patterson. Ravno danes sem zaključila s še eno iz te serije, tako da sedaj pridejo na vrsto malo drugačne. Se bom lotila tistih, ki mi jih je posodila P.
Že dolgo si potihem želim enega knedla... ker se zavedam, da za otroka še nisem pripravljena (tako ali drugače), bi pa imela enega kužka... temu pa seveda cela naša bajta nasprotuje, ker smo imeli pač eno izkušnjo, ki se je izkazala za zelo vzgojno... ampak človek se pri 10 letih obnaša drugače kot kako desetletje kasneje, ali pač ne? No, in včeraj me je prešinilo, da bi pa jaz bila lahko res samostojna, se uprla nasprotovanju družine in Lubija in si čisto sama zrihtala enega kužka in tudi za vse v zvezi s tem čisto sama poskrbela... in tako danes že večino dneva brskam po internetu in berem vse mogoče o beaglih. Pri tem me podpira (vsaj do sedaj) samo moja draga prijateljica E., ki me še dodatno spodbuja s tole vsrcesegajočo sličico... kogar pa tale ne prepriča, pa res ne vem, kaj mu je?! :)


A ni to najbolj kjut kuži ever?
No, se strinjam, da je potrebno še kar nekaj temeljitega razmisleka, ampak mislim, da je to dober in primeren korak na poti k moji (večji) samostojnosti in odgovornosti. Al kaj?

Torej, to bi bilo v grobem dogajanje zadnjih 8 mesecev ;)

Naslednje dni pa nameravam uživati in na polno izkoristiti!

Pozdravček od ta ponovno najdene ;)

Updates

Po tolikem času brez pisanja, se je nabralo kar nekaj "apdejtov".

Za mano sta 2 izpita, čakam na rezultate. Pred mano so "počitnice"... če si sploh zaslužijo to ime, glede na to, da me 18.2. čaka naslednji izpit. Ampak si bova z Lubijem vseeno privoščila en teden v našem zimskem raju, nekaj ur na dan za učenje se bo vseeno našlo. Pa še smučanje in savnanje bosta poskrbela za zabavo in sprostitev... Aja, pa še darilni bon za masažo imam, sem ga dobila za najin posebni dan.
Zgodilo se je tudi to, da sva po kar nekajmesečnem molku, z zeloooo dolgoletno prijateljico E. spet na vezi in se trudiva doseči (vsaj približek tistega), kar sva nekoč imeli.
Ta vikend naju čakata dve rojstnodnevni zabavi - no, ena malo bolj zabavna kot druga (prva je namreč družinska, od ta priženjene družine:)). Potem pa odhitiva v našo hiško. No, pred tem bi bilo precej nujno malo spraviti sobo v red, zadnje tedne je bila dejavnost pospravljanja nekoliko na stranskem tiru, ekonomika in pravo sta se zrinila v ospredje. Pa tudi za mojo lepoto bi bilo mogoče še kaj storiti. Razmišljam, da bi se jutri spet spremenila v svetlolasko ;)
Aja, nove se tudi moje smučke, ker pa z Lubijem skrbiva za varnost, sva kupila tudi čeladi in nova smučarska očala (če me srečate na smučišču, najbrž ne boste vedeli, da sem jaz).
Kaj je še novega? Hm, morda to, da danes popoldne lahko prav zares počivam? :)

Lep (čeprav siv) dan vsem skupaj!

Vesele praznike!

Vsem, ki me (ne) berete, želim lepe, prijetne, zadovoljne, mirne in ljubezni polne praznike, nepozabno praznovanje, lepa darila, veliko prijaznih voščil in vročih poljubov, sladkih čokoladic ter slastnih piškotkov in potičk ;)
Naj vas praznično vzdušje odnese daleč, daleč proč od vseh vsakodnevnih težav, naj vas prevzame in napolni s srečo.

Vesel božič!

Christmas spirit

Končno tudi pri meni. Sobica je pospravljena, okrašena, sije v številnih rdečih lučkah, božičnih svečkah, v njej zveni - tradicionalno - Very Ally Christmas ;) Čaka me še krašenje smrečice (ali dveh), dokončanje božičnih nakupov - na srečo mi manjka samo še nekaj malenkosti, in zavijanje daril. Juhej. ;)
Kaj še manjka do popolnega božiča?... "I'm dreaming of a white Christmas...", ampak tega očitno tudi letos ne bomo doživeli :) Nič hudega, glavno, da smo med ljudmi, ki jih imamo radi!

Wishlist

Kar si želiš od drugih, najprej naredi sam, pravijo. Zato objavljam moj seznam želja, za katere si želim, da bi mi jih letos izpolnil Božiček :) No, tiste materialne in (bolj ali manj) dostopne in sprejemljive - za naše in vaše denarnice :) Verjetno se bo zgodilo, da bom seznam dopolnjevala...

1. Torba. Taka za na fax, ogromna, vendar funkcionalna! Z veliko žepi in predalčki, da nimam vsega nametanega. Najraje črna, fensi.
2. Am... Swarowski? :) No more words needed. :)
3. Nujno potrebujem VSAJ ene hlače in zimsko jakno in zimske čevlje. Ampak vem, da to bolj težko kdo kupi brez moje prisotnosti...
4. Fensi šmensi majčka, tunika ali kaj podobnega, eleganten stil...
5. Zimske čeveljčke za v sneg (lani sem v Hervisu ene luštne vidla...)... bistvo je, da so topli in ne premočijo!
6. Kapa in šal (nič hudega, če so zraven še rokavičke;).Komplet, štrikan, fensi. Ne tak za smučat, tak za zraven plaščka, ki je, by the way, temno siv.
7. Črna ali temno siva kapa, ki ne vem točno, kako se ji reče. Baretka s šiltom?
8. Bon za Hervis, ker potrebujem nove smučarske hlače.
9. Boni za H&M in C&A so vedno dobrodošli.
10. Šalčka, tista ta dvonadstropna, ki ima na vrhu čisto pravi mali čajniček. Imajo jih v čajnicah, ampak so hudičevo drage :) No, 2 taki šalčki, ker ne maram piti čaja sama.
11. V Müllerju ne moreš falit darila zame (omamno dišeče žajfice, mleka za telo, masažna olja, Essence make-up in laki za nohte, parfumčki, bižuterija (al kako se že reče)...).
12. Tudi v Accessories bolj težko.
13. Denarnica za kovančke. Menda se temu reče mošnjiček. Ampak mora biti fensi :)

Zaenkrat je to to... :)

P.S. Seznam sem spremenila in uredila po prioritetah.

Veseli? december

Zame vsako let manj vesel. Vedno sem se ga veselila, ker prinese tako prijetno, veselo, nekako idilično vzdušje. Zdi se, da se vsi veselijo, zabavajo, hitijo nakupovat darila... samo jaz ne. Jaz pa... hm, do 24. bom skoraj vsak dan previsela na faxu do 16.45, potem vožnja domov, pozno kosilo in postelja, za kaj drugega tako ne bom imela moči. Tiste dni, ko bom s faxom končala prej, bom cele popoldneve za knjigami. Kdaj bom kupila darila? In kdaj bom sploh razmislila, kaj bom dragim kupila? (Prosim, wishlists!!!). Kdaj bom domek okrasila in v njem ustvarila praznično vzdušje? Kdaj bom jaz lahko padla v to vzdušje? Ne vem. Glede na to, da me 19. čaka izpit, najbrž pred tem dnevom ne. Potem so tukaj še vse Lubijeve novoletne zabave. Super. Ena bo najbrž kar 19., tako da ga tudi po izpitu, ko bi me MOGOČE lahko zagrabila decembrska evforija, ne bo ob meni. How nice...
Možno, da sem samo čudna, ampak tole mi res ni všeč... Kdorkoli se je odločil, da mi bo vzel moj veseli december, naj mi ga vrne!
No, da pa le ne bo čisto vse tako črno, se lahko pohvalim s tem, da mi je prvi decembrski dan prinesel prvo 10ko ;)
Uživajte v (vašem) veselem decembru!