Ponosna

Danes sem ponosna. Ponosna nase. Naredila sem še en korak, ki sem ga že dolgo želela, pa se mi je vedno zdel nekje daleč, (skoraj) nedosegljiv, odmaknjen. Vem, za marsikoga so to, o čemer govorim, banalnosti. Pa vseeno, ljudje smo si različni, ane? Nekaterim je neka stvar nekaj povsem vsakdanjega, drugim priprava na to isto stvar vzame kar nekaj časa - za pripravo in prepričevanje, da je to povsem ok, da zmore.
Skratka, o čem govorim? Šla sem na lauf. Ja, kaj je to takega? Sama sem šla. Zbasala sem se v avto, odpeljala do štarta prijetnega kroga in odtekla (hecna beseda) svoj krog. Res je mogoče čudno, da se pri svojih letih hvalim s čim takim. Ampak do nedavnega mi to nikakor ne bi uspelo. Vedno sem imela težave s tem, da moram kaj početi sama. Ne da bi me bilo strah ali kaj takega. Nekako sem imela vedno nek čuden občutek, kao kakšen luzer sem, če grem sama. NOT! Res ne potrebujem ves čas nekoga, da je z mano na vsakem koraku, da z mano počne vse, kar si JAZ želim početi. Meni je fino, če ni nikogar, ki bi mu bilo to ravno tako fino, pač ne. Grem sama. Pa kaj? Počasi spoznavam, da se imam res lahko lepo. Tudi sama s sabo. Da sem samo jaz povsem dovolj, da počnem stvari. Da grem sama na aeorbiko. Sama v shopping. Sama laufat. Sama v petek zvečer uživam in se razvajam s kozarčkom najljubšega vina (seveda, v talepem tavelikem kozarcu, da se afnam). Še enkrat, ponosna sem. Ker dokazujem - predvsem sama sebi - da se spreminjam. Na bolje.
Hkrati pa sem tudi nekoliko... otožna. Ja, verjetno bo to najbolj primerna beseda. Zakaj tako? Ker sem do teh spoznanj in sprememb prišla pozno. Morda prepozno. Vsaj za nekatere stvari. In ljudi. Pa zato, ker si želim, da bi bil še nekdo ponosen name. Ampak se ne dam. Sem ponosna in vesela. In konec (kot bi rekla moja tavelika miška).

No beginning, no end

Ni. Ni novega začetka, ni pravega konca. Ni začetka, brez predhodnjega konca. I guess? Vrtim se v krogu. Ne najdem izhoda. Oklepam se bilk. Zakaj? Zakaj ne morem spustiti preteklosti in objeti prihodnosti? Sama sebe mučim. Where's the point?
Ne vem, kaj je narobe z mano. Kaj se dogaja? Zakaj ga ne morem pustiti oditi? (mal out, ampak čeprav imam rada slovenščino, se tole dosti boljše sliši v angleščini). Mogoče, ker tega sploh nočem? Ker sama sebe slepim, da še nekaj visi v zraku, nekaj nerazrešenega, nekaj, kar bi se še lahko razvilo in zraslo v nekaj lepega... ker v vsaki stvari vidim upanje, možnost. Ah, stupid stupid stupid, so stupid.
Hočem, da je tega konec. Želim si že enkrat čez to. Enkrat za vselej. Nikoli v življenju nočem več doživljati tega.
Počutim se tako... prazno. In samo. Kljub vsem ljudem, ki me obkrožajo in me imajo radi. In imam jaz rada njih. In sem hvaležna za vsako minuto, ki mi jo namenijo. In vsako besedo, s katero me želijo spraviti pokonci.
Čez manj kot teden dni imam rojstni dan. Vsako leto napišem kak wishlist. Letos ga ne bo. Ker nimam nobenih želja, ki bi mi jih lahko kdo izpolnil z denarjem. Ker si želim le... Ah. Sicer pa bi letos rojstni dan najraje preskočila. Nekako mi ni do praznovanja.
To je to.

Madam

Dolgo, dolgo že nisem poslušala Siddharte... do včeraj. Sem navalila na tanov album. In odkrila Madam. Res hud komad, predvsem pa mi je všeč besedilo... res ustreza trenutnemu razpoloženju. Tako optimistično, o pobiranju z dna... Super.
Tako da... tole objavo in komad posvečam sama sebi (in še komu, ki je v podobnem položaju, ali pa mu je samo všeč glasba). :)

PO ROBU HODIM NEKAJ ME BOLI
NIKOGAR NE POZNAM
IN KOT DA SREČE NOČEM VIDETI
JE ČAS DA SE PREDAM

V TEMI KROŽIM
DOLGO ŽE NE SPIM
IN NEKAJ ME LOVI
NEVIDNE SENCE OPAZUJEJO
BORIM SE S PANIKO

IN KO NAENKRAT SE OBRNEJO STVARI
ODPREM OČI

SAJ TU IN ZDAJ
SAJ TU IN ZDAJ JE ŽIVLJENJE

OBJAMEM SONCE TO OGREJE ME
ZAVIJAM IZ TEME
SVETLOBE NISO VAJENE OČI
ZATO ŠE KAR MIŽIM

POČASI SPET PRIHAJA UPANJE
IN MORJE SPET DIŠI
PONOVNO VIDIM BARVE MAVRICE
PONOVNO MIRNO SPIM

DOLGO TEGA
POLNO SOLZA
A ZDAJ JE SVET
VELIK IN LEP

KADAR NAENKRAT SE OBRNEJO STVARI
ODPREM OČI

SAJ TU IN ZDAJ
SAJ TU IN ZDAJ JE ŽIVLJENJE

Ovo mi je škola

Težko bi komad bolje izražal moje misli in čustva, razpoloženje...

Ovo mi je škola
I drugi puta ću pametnije
Jer fališ mi do bola
I znam da bit će još i bolnije
Jer svaka ljubav nova
Ruši vjeru u tebe
Ovo mi je škola
I drugi puta ću pametnije

Oooo ooo

Koje su to riječi
Što su meni sišle s usana
Ne poznajem ni jednu
Što bi kazni ovoj bila jednaka
Jer su osveta i ponos
Dvije sestre blizanke
Rođene u ponoć
Jedna malo prije, a druga kasnije

Oooo ooo
Ako ikad vratim vjeru u tebe
Oooo ooo
I onda lažna nada nikne za mene
Na poljima od snova
Ne pušta se korijenje
Ovo mi je škola
I drugi puta ću pametnije
Oooo ooo

Ovo mi je škola
I drugi puta ću pametnije
Jer fališ mi do bola
I znam da bit će još i bolnije

Jer su osveta i ponos
Dvije sestre blizanke
Rođene u ponoć
Jedna malo prije, a druga kasnije.

Ko se ti podre svet

Veš, da ga moraš sestaviti na novo. Ampak problem je, ker nimaš volje. Nimaš moči. Ker si tako žalosten, da nisi več sam sebi podoben. Si na vso moč želiš, da bi lahko kaj spremenil, pa ne moreš. Rad bi bil spet vesel, pa se pretvarjaš, da si. A te že čez nekaj trenutkov najmanjša malenkost spet spravi s tira. Ne veš, ali bi kričal od besa ali hlipal od obupa. Včasih počneš oboje. Ne moreš se sprijazniti s svojo nemočjo. Tako zelo zelo si želiš, da bi bile stvari spet take kot prej, da niti razmišljati ne moreš, za kaj je pa mogoče dobro, da je, tako kot je. Ne vidiš izhoda, ne vidiš razloga. Ne veš, s čim si si zaslužil tako bolečino.
Grozno je, ko vidiš okoli sebe toliko lepot, pa si zanje nedojemljiv. Imun. V bistvu ne, na žalost, nisi imun, ampak te vse te lepote spravljajo v še večji obup. Te ne potolažijo. Ker nisi cel. Ker imaš zlomljeno srce. Ker spomini na dni, ko si te lepote delil s svojo ljubeznijo, tako zelo bolijo. Ker se vse, kar se ti je prej zdelo kot podoba raja, zdi nepopolno, prazno. Nič rajsko.
Bojiš se. Tako te je strah, vsega. Kako se boš spet znašel v tem svetu - sam. Saj veš, da nisi sam, v resnici imaš okoli sebe polno ljudi, ki te imajo radi in te podpirajo, spodbujajo v vsakem trenutku. Ampak vseeno tako zelo sam. Ni tistega, ki bi bil ob tebi VEDNO in POVSOD. Kadarkoli. Bojiš se takih banalnosti, npr. s kom boš šel na morje. Pa smučat. Pa v shopping. Na izlet. Bojiš se, da boš moral spet sam hoditi na praznovanja. Da bojo prazniki spet... prazni. In počutiš se tako zelo samega, ker pogrešaš the osebo.
Naj se še tako trudiš, ampak ne vidiš... da je dejansko tudi za tem nek pomen. Da se je zgodilo z namenom. Da se bo vse izšlo tako, da bo za vse najbolje. Da bo na koncu vse dobro. Saj bo, ane? Res se trudim vedeti, da bo vse super. Dajte me večkrat spomnit, ok?

Na koncu se vedno vse uredi, zato se bo uredilo tudi tokrat. (Ane, E.?)

Žal mi je. Za toliko stvari mi je žal. Zaradi naju, zaradi tebe, zaradi sebe. Marsikaj si želim popraviti, pa ne vem, če bom še imela priložnost.
Bova videla. Ly...

Everything's gonna be alright

Lubi moj, ta je pa samo za naju. A tebe tudi odnese tja, na sončno obalo, na otoček, na tisto na easy vožnjo na morje in tam naokoli? In vem, da naju čaka še ogromno tega. In ta komadk bova še velikokrat pela. Tako kot sva ga, se spomniš?

"Don't worry about a thing,
'Cause every little thing gonna be all right.
Singin': "Don't worry about a thing,
'Cause every little thing gonna be all right!"

Rise up this mornin',
Smiled with the risin' sun,
Three little birds
Pitch by my doorstep
Singin' sweet songs
Of melodies pure and true,
Sayin', ("This is my message to you-ou-ou:")

Singin': "Don't worry 'bout a thing,
'Cause every little thing gonna be all right."
Singin': "Don't worry (don't worry) 'bout a thing,
'Cause every little thing gonna be all right!"

Rise up this mornin',
Smiled with the risin' sun,
Three little birds
Pitch by my doorstep
Singin' sweet songs
Of melodies pure and true,
Sayin', "This is my message to you-ou-ou:"

Singin': "Don't worry about a thing, worry about a thing, oh!
Every little thing gonna be all right. Don't worry!"
Singin': "Don't worry about a thing" - I won't worry!
"'Cause every little thing gonna be all right."

Singin': "Don't worry about a thing,
'Cause every little thing gonna be all right" - I won't worry!
Singin': "Don't worry about a thing,
'Cause every little thing gonna be all right."
Singin': "Don't worry about a thing, oh no!
'Cause every little thing gonna be all right!

Do I Have to Say the Words

Hočem pisati, pa ne najdem besed. Rada bi povedala, pa se bojim lastnih misli. Moje misli so pretežke, preveč boleče. Nesmiselne. Neverjetne. So dejstva, ki si jih ne upam priznat. Niti sebi, kaj šele drugim. Utrujena sem. Žalostna, prizadeta. Živčna. Sita vsega. Pretežko je. Reši me.

Rescue me from the mire
Whisper words of desire
Rescue me - darlin' rescue me

With your arms open wide
Want you here by my side
Come to me - darlin' rescue me
When this world's closin' in
There's no need to pretend
Set me free - darlin' rescue me

I don't wanna let you go
So I'm standin' in your way
I never needed anyone like I'm needin' you today

Do I have to say the words?
Do I have to tell the truth?
Do I have to shout it out?
Do I have to say a prayer?
Must I prove to you - how good we are together?
Do I have to say the words?

Rescue me from despair
Tell me you will be there
Help me please - darlin' rescue me

Every dream that we share
Every cross that we bear
Can't you see - darlin' rescue me

I don't wanna let you go
So I'm standin' in your way
I never needed anyone like I'm needin' you today

Do I have to say the words?
Do I have to tell the truth?
Do I have to shout it out?
Do I have to say a prayer?
Must I prove to you - how good we are together?
Do I have to say the words?

Bryan Adams - Do I Have to Say the Words