ponedeljek, 3. oktober 2011

Huda ura

Imela bi tole uro. No, ti dve uri. Ali vsaj eno od njiju. :) Najraje obe. :)
Fossil ES2860, hudaura.com



Jet Set Beverly Hills JI3604-642, hudaura.com

(NE)navadno

Zadnji mesec je nenavadno predvsem vreme. Ampak, začuda, se tokrat nad tem nihče ne pritožuje. Jaz se tudi ne. :) Tole indijansko poletje je super, pa čeprav je nenavadno in (verjetno) ne povsem normalno. In ker vremenarji za konec tedna napovedujejo ohladitev, je bilo pretekli vikend treba na polno izkoristiti. In sva ga. Z dragim sva bila v gorskem raju in bilo je čudovito. Čez dan neskončno toplo sonce, brez oblačka, brez sapice. In, ne boste verjeli, saj še sama težko verjamem, plavala sva. V jezeru! 1. in 2. oktobra sva se kopala v Bohinjskem jezeru. Tak dogodek si je treba zapomniti. Ga zabeležiti. Označiti na koledarju. Ker ga najbrž ne bova več doživela. Vsaj še dolgo ne. Ali pač? Glede na vreme zadnje čase je sicer vse mogoče, ampak se mi še vedno zdi bolj malo verjetno, da se bo kaj takega kmalu ponovilo. Nad čudovitimi dnevi sem povsem očarana. Veslanje po čisto mirnem jezeru, opazovanje narave, kristalno jasen odsev gora v vodi, jadranje padalcev nad jezerom, nastavljanje sončnim žarkom ... sanjsko.
No, danes je bilo malo manj sanjsko vstajanje ob 6.00. Ampak študijsko leto se je pač začelo in tudi to je po svoje fino. Pa še bratca sem srečala zjutraj na faksu (on je bil tam po službeni dolžnosti). In kavo mi je plačal. :) Hvala!

Lep dan! Študentom pa uspešno študijsko leto in čim manj študentskih laži. ;)

petek, 30. september 2011

Otročki

Moji dve mali nečakinji bi danes morali z babico in dedkom na morje. Sta že zjutraj namesto v vrtec prišli k nam. Obe dobre volje, razigrani, zgovorni, kot morajo biti otroci. Smo šli z dedkom kupit novi jopici, peš, ker je sijalo sonce. Ko smo prišli nazaj, se je pa začelo. Ta velika miška pravi, da je zaspana. Hmm, petletnik ob 11h dopoldne ravno ne bi smel biti zaspan. OK, mogoče je slabo spala, gremo gledat risanke in malo počivat. Vsakih nekaj minut ji dam roko na čelo. Po kake pol ure postopek ponovim in me kar zapeče. Izmeriva temperaturo in ... 38,5°C. O joj :( Kakšno morje, samo Calpol in spat pod dekco.
Neskončno se mi smili. Kako nebogljena je. Samo leži, sedi, gleda. In čaka, da ji bo kdo pomagal. Da ji bo končno bolje. Ko to vidiš, se zaveš, da si ne boš nikoli več želel, da bi bili otročki nekaj minut pri miru.  Ker to ponavadi pomeni, da so zboleli. Zato naj le norijo (v mejah varnega, seveda).
Upam, da bo kmalu zdrava.

Smeha polna skleda

Dve uri nenehnega krohotanja. In še kakšna ura potem. Stand up večer z Vidom Valičem in Denisom Avdićem je bil res za crknit smešen.Včeraj sta gostovala v GTČ in sta res zmagala. Avdić mi sicer prej ni bil nevemkako všeč, ampak v tej "predstavi" je bil res dober. Se mi je sprva zdelo veliko 15 € za vstopnico, ampak za cel večer smeha do solz je totalno vredno. Res sta faci. Priporočam! :) No, vsaj vsem tistim, ki so vam smešne fore o seksu in ki se znate smejati tudi na svoj račun. Pa če ne marate Janše. :) Ne, res. Smešno je. Poleg tega sem se noro dobro počutila v svoji koži v 10-centimetrskih petkah, s smokey eyes in kričeče rdečo šminko. Drzen make-up za drzen šov.

Pa lep vikend vsem skupaj. In privoščite si vsaj en večer nebrzdanega smeha, kjerkoli in s komerkoli.

torek, 27. september 2011

Obsesije

Kakor se spomnim, nisem še pisala o svojih obsesijah, čeprav jih imam nekaj. Predvsem ena je zelo očitna in bi verjetno tisti, ki me bolje poznajo, takoj izstrelili, katera je. Nohtki. Dolgi, urejeni, nalakirani nohtki. Različnih barv, divji, temni, največkrat pa v različnih odtenkih rdeče. Spremljam tudi nekaj blogov, kjer predstavljajo swatche lakov. In že nekaj časa se mi po glavi mota ideja, da bi kaj takega objavljala tudi sama. Čeprav ne v takem obsegu, kot to počnejo nekatere blogerke, ker mi niti finančno stanje ne omogoča neskončnega števila (novih) lakov. No, kljub temu jih imam ogromno, a so predvsem nizkocenovci. Sem pa danes oddala eno spletno naročilo za dva Essie lepotca. Mogoče naredim swatch. :)
Poleg lakov je moja obsesija še nakit, predvsem prstani in zapestnice. Vendar pa je moja zbirka bistveno manj obsežna ob zbirke lakov, predvsem zaradi cenovne (ne)dostopnosti. Kiča imam sicer kar precej, predvsem verižic in uhanov. Kar pa se tiče zapestnic in prstanov mi ni do kiča, ker ob stiku z vodo kaj hitro žalostno propade, vsa ponarejena kovina postane oranžna in pušča grde črne sledi na koži. Zato sem pri tem obsedena bolj z gledanjem  kot z imetjem. Zadnje čase pa me vse bolj obsedajo tudi senčke za oči, rdečila za lica in šminkice. Posledično se je pametno izogibati poslovalnic DM in Mueller. :)

Jesenska opravila

Zadnjič sem razglabljala o dokazih, da je jesen res tu. Minuli konec tedna se je zgodil še en dokaz - pripravljanje drv v gorskem raju. V soboto sta delala samo mamica in očka, saj sva bila z Lubijem v ekstra napornem šopingu v Ikei, v nedeljo pa sva se jima pridružila v gorskem raju. In smo delali. Žagali, sekali, zlagali drva. Smo bili od glave do peta od žaganja. In v najbolj razcapanih cunjah. Potem pa kar naenkrat zaslišimo: "Dober dan, je kdo tukaj?". Sta se na hitrem obisku oglasila Lubijeva stric in teta. Hmmm, hitro pogledam, kakšna sem, malo otresem žaganje in grem s prsti skozi lase. Kaj več od tega res nisem mogla narediti. Saj ne, da sem ponavadi v gorskem raju prav zelo urejena, ampak v nedeljo sem bila res skrajno NEurejena. No, in potem moja stara mama razlaga, kako smo pridni. In kako sem še sploh jaz pridna. Da znam biti dama, ampak znam tudi poprijeti za delo. Malo pomislim, kdaj sem bila nazadnje "dama". Je že kar dolgo tega. Se bo treba spet malo ušmekat. Dobro, da greva v četrtek z Lubijem v gledališče. :) Sicer bo pa kmalu fax ... in bom verjetno spet kmalu naveličana tega, da se moram vsak dan navsezgodaj zjutraj upedenat.
Aja, jesenski pa je tudi Lubijev prehlad. In vse očitnejši znaki, da sem ga od njega staknila tudi jaz. Me pa veseli pričakovanje hladnih večerov, ko bo v kaminu v gorskem raju prijetno prasketal ogenj in grel dušo in telo. :)
Lep dan!

petek, 23. september 2011

Rada bi ...

  • znala tekoče in brez zadržkov govoriti več jezikov
  • znala fotografirati - najti zanimive objekte, jih na pravi način ujeti v objektiv, uporabljati funkcije, ki jih ponujajo fotoaparati, razumeti pač pomembna dejstva v zvezi s fotografijo
  • se naučila šivati
  • delala z otroki
  • imela otroke
  • imela psa
  • bila bolj pogumna in samozavestna
  • se znebila manjvrednostnega kompleksa
  • spet začela tečt
  • dobila službo oz. delo, ki bi mi dopuščalo redni študij, dalo izkušnje v moji stroki in prineslo več denarja kot trenutno študentsko delo
  • našla kupca za hiško
  • prispevala kaj za stanovanje
  • ugotovila, kako bi se lahko samozaposlila po končanem študiju, če ne bom našla službe
  • znala pisati pesmi
  • pisala prispevke za kakšno revijo
  • popolnoma obvladala slovensko slovnico
  • ...
Preveč želja? Mogoče. Našlo bi se jih še nešteto, ampak tokrat sem se omejila na tiste ne tako zelo materialne. Me je prešinilo, da o tem razmišljam veliko manj kot o materialnih. Pa so te veliko pomembnejše. Tako da je to verjetno še ena želja: rada bi več razmišljala o tem, kaj si želim doseči v življenju.
Evo, tako. Naj bo zaenkrat dovolj želja.
No, pikapolonica, mi boš izpolnila želje?