četrtek, 20. avgust 2009

Pro Et Contra

Oh, odločitve...
Kako težko je pustiti razumu, da prevlada nad golo željo. Ampak pri odločitvi za tako odgovornost, kot je odločitev o nakupu kužka, vsekakor ni dovolj, da poslušaš samo srce. Al kaj?
Torej, tehtam pluske in minuske.

Pro:
  • Želim si kužka, ker so zabavni in mehki in tako luštkani in fino jih je crklat.
  • Pripomogel bi k moji večji odgovornosti.
  • Z njim se dobro naučiš skrbeti za nekoga, ki je popolnoma odvisen od tebe.
  • Vsekakor bi se morala prisiliti v večjo samostojnost, saj bi zanj morala v večji meri skrbeti popolnoma sama.
  • Ne bi več čepela sama v sobi, ker/ko ni nikogar, da bi šel z mano na zrak. Če bi vedela, da name čaka kuži, ki pač mora ven, bi dvignila svojo rit in šla na sprehod... in je to plus za oba.
Con:
  • Kuža mora ven, tudi če z neba letijo ušpičene prekle. Lahko si predstavljam, da ne bi bila najbolj zadovoljna, ko bi morala na sprehod v kakšnem podobnem vremenu: vse sivo, vetrovno, zunaj tisti vlažen mraz, ki te pretrese do kosti, po možnosti na tleh polno čobodre... Si predstavljate, ne?
  • Ob pogledu (ali že sami misli) na pasji drek se mi obrača želodec... kaj šele, ko bi ga morala vestno pobirati za mojim nagajivcem? In to bi vsekakor želela početi, ker me pasji dreki, ki ležijo prosto povsod, res motijo... tako da verjetno motijo tudi druge. OK, malo off, ampak tole govorjenje o dreku me je spomnilo na knjigo, ki sem jo do onemoglosti študirala za maturo, v kateri je bila ključnega pomena filozofija dreka... don't ask :)
  • Ob nesodelovanju bližnjih bi bilo včasih težko, se zavedam. Človek zboli, ima naslednji dan izpit in si nikakor ne more privoščiti dvournega sprehoda, človek ima kakšno drugo obveznost... and so on.
  • Lubi je na dan privlekel tudi misel, ki sem jo sama zanemarjala. A boš večno živela v tej hiši? In odgovor je resnično upam, da ne in pričakujem, da se (vsaj) v roku 2 ali 3 let odselim na svoje... in glede na finančno stanje to zagotovo ne bo najina hiša, ampak v najboljšem primeru najino stanovanje. Torej bi se kuža, ki bi bil vajen bivanja na vrtu, moral privaditi na bivanje v stanovanju... ne vem, kako gre to z odraslimi psi? Sicer pa tudi sama nisem najbolj navdušena nad idejo, da bi imela psa v stanovanju.
  • Nekdo bi ga moral čuvati vsaj takrat, ko bi bila z Lubijem na morju... ker tja ga res ne bi rada vlekla s seboj. Če je vroče meni, je zagotovo še bolj vroče kužku, ki ima ves čas na sebi tisti svoj kožušček. Pa še sol ga moti. Pa še kam ga bom pa tam dala, tam tudi ni vrta...
  • Če bi ga hotela kdaj pustiti prosto na vrtu (brez nadzora) bi bilo najprej treba uštimat ograjo okrog vrta... to pa stane... in jaz si prav velikih stroškov ne morem privoščiti.
  • ...
Torej, že na prvi pogled je več kot očitno, da sem našla kvantitativno več minusov. Ampak... a šteje samo število ali tudi vsebina? Ne vem... ampak kaže pa slabo, ane? :(

2 komentarja:

Anonimni pravi ...

Ja kuža je zakon, jaz že vem. Me pa v tvojem primeru par stvari zanima. Pa ne me narobe razumet, jaz sem dog-friendly, niso pa vsi v vaši žlahti te sorte.

1. Ti bi tega kuža imela doma za crkljanje. Kul, moj je pri meni v naročju sedel vedno, ko sem se učila. Ampak - ti ga nameravaš imeti zunaj čez dan al kako?

Ker če je kuži zunaj, potem ni9 ravno za na posteljo. Če ga samo pelješ ven na sprehod, mu že opereš tačke. Če je pa ves čas zunaj, pa ni ravno za v stanovanje potem.

2. Če ga ne nameravaš imet ves čas zunaj, kdo ga bo peljal ven, ko boš ti na faxu? Saj veš, ni fora v dveurnem sprehodu, ampak mora pač trikrat na dan lulat, enkrat zjutraj, enkrat okoli poldneva in enkrat zvečer.

3. Kje bo, ko bosta z Lubijem v gorskem raju?

4. Če ga ne boš vzela sabo na morje, ga boš ful pogrešala in ne boš uživala na morju. Bo tvoj družinski član in počitnice brez njega ne bodo tako fajne.

5. Med izpiti je pa kuži najbolj super stvar ever - te prisili, da greš trikrat na dan globoko zadihat, kar ti požene kri po žilah in še lažje študiraš.

To je samo par stvari v razmislek. Kar se mene tiče, bi si želela, da nabaviš psa. In kar se mojih otrok tiče, tudi.

Ne predstavljam pa si živčnih zlomov mojega dragega moža in godrnjanja tvojih.

Good luck. And keep me posted!

Anonimna al kaj:)

PS: Aja, izvedenka za beagle Ribica. Ampak vidim, da si jo že spoznala.

PikaFlika pravi ...

No, lepo da se je najdla še ena, ki me podpira (vsaj delno) ;)
Vem ja, večina moje žlahte sploh ni dog-friendly, žou tud Lubi ni preveč...
Sicer jaz kužka ne bi mela v stanovanju, ker tega mi v tej bajti itak ne bi pustili, bi nekako poštimala pesjak, ki je še od tačrne mrcine, tako da načeloma med faxom bi lahko bil na vrtu, samo ograja je velik problem, sploh ker beagli skopljejo vse, kar se da :) tako da ja... tisti čas, ko mene ni, je pod velikim vprašajem. Pa vsaj v ta mrzlem delu leta, ne bi mogla prakticirat te luštne navade s kužkom v naročju med učenjem...jap, to je minus.
V gorskem raju sem tudi si zamislila, da bi tam zadaj nekje uštimala, tud kjer je bla tačrna mrcina... ne vem, saj mam ideje, samo še niso dodelane... ker z mojimi praktičnimi sposobnostmi niti ne znam sama naštudirat pesjakov in ograj :)))
No, sej to da te kuži prisili it ven, to mi je ubistvu ful všeč...
Ampak ne vem, brez podpore vsaj enega iz naše bajte (ki še zmore normalno hodit), bo pomoje težko... ker se na žalost ne znam na dva dela razdelit :/
No ja, we'll see ;) Mogoče me pa kdo preseneti :))