torek, 31. december 2013
Srečno, zdravo in veselo 2014
Vetra ne moremo spreminjati, lahko pa nastavimo svoja jadra. Obrnimo jih tako, da bomo vanje ujeli srečo, uspeh in zadovoljstvo.
Srečno v novem letu!
torek, 24. december 2013
Božična čarovnija
naj:
- odpravi nadležen prehlad
- poskrbi, da bo moj podplat tak, kot mora biti (se čudno sliši, vem, ampak vseeno)
- zniža temperature, da ne bo zunaj tako gnilo
- spodbudi koga, naj mi vsaj čestita za to, da sem že četrto leto zapored na Dekanovi listi najboljših študentov
- prinese dobro voljo tudi v srca tistih, ki so sami, osamljeni, žalostni, žalujoči
- in še kaj.
Letos nisem pisala seznama želja. Ker so od materialnih veliko močnejše drugačne želje. Tiste, ki mi jih ne more nihče kupit in zavit v darilni papir ter postavit pod smrečico. Ampak o tem ne bom ne pisala ne razmišljala danes. Ker danes je čas za dobro voljo, ljubezen, toplino, prijaznost. In dobro hrano. :)
Želim vam, da božična čarovnija pride v vaš dom in pripravi kakšno prijetno presenečenje. Pa lepo praznujte! In radi se imejte. :)
torek, 26. november 2013
Po treh letih ...
... je spomin nate še vedno zelo živ. In tudi obiščeš me včasih. A le v sanjah, ker samo tako me še lahko. Upam, da ti je lepo, tam, kjer si, na drugi strani mavrice. Te pa pogrešam, ata, veš.
sreda, 20. november 2013
Hvaležna jutru
Zame zelo nenavadna izjava, ker nisem jutranji človek. Nasplošno zelo težko vstanem iz postelje in zjutraj nikakor ne funkcioniram tako, kot bi bilo treba. Ampak ko se ti v sanjah dogaja mora, ki si jo enkrat že doživel (in je nikakor ne bi želel spet), je vse drugače. Tako vesela sem bila, ko sem se zjutraj zbudila in ugotovila, da je vse tako, kot je bilo zvečer. Tako kot mora biti. Prav. Stisnila sem se k Lubiju za dragocenih nekaj minut in začetek dneva je bil takoj lepši.
torek, 24. september 2013
Slivova marmelada za lačne malčke by Anita
Pravkar sem pri Aniti prebrala o njeni dobrodelni ideji. Ker se mi zdi odlična in hkrati povsem izvedljiva, sem se takoj namenila deliti jo naprej.
Torej, če na kratko povzamem: zaradi letošnje obilne bere sliv (verjetno tudi drugega sadja), katere velik delež bo po vsej verjetnosti pristal pod drevesi in zgnil ali se skuhal v slivovko, bi lahko izvedli dobrodelno akcijo kuhanja slivove marmelade, ki bi jo razdelili lačnim otrokom, šolam, vrtcem, zavodom itd.
Za izvedbo akcije so potrebni posamezniki ali podjetja, ki imajo na voljo ustrezne pripomočke za kuhanje večjih količin marmelade - velike lonce, gorilnike, pečice idr. Zato - če imaš, poznaš koga, lahko koga pozoveš - sodeluj, deli naprej, širi idejo.
Anita, super ideja!
ponedeljek, 16. september 2013
Otroci (in jurčki)
To, da sem nora na otročke, najbrž ni več treba poudarjati, saj že ptički čivkajo o tem. Ampak očitno se ta moja naklonjenost ne konča pri otrocih. Navdušena sem tudi nad živalskimi mladički. Tako zelo, da se mi do srca zasmili zapuščen majhen mucek, ki nekega deževnega večera prijoka izpod avtomobila in gre za tabo do vrat. In mu potem neseš mlekca, da se bo vsaj malo najedel. (Pa v bistvu mačkov sploh ne maram. Odraslih se celo malo bojim.)
No, pa tudi to še ni vse. Očitno sem privržena vsemu majhnemu. Tudi jurčke najdem samo majhne. :) Ali pa take, ki so že vsi obžrti. Ko doma z Lubijem čistiva gobice, ni prav nobene dileme, kdo je našel katerega. Lubijevi so tisti veliki, popolni, nepojedeni, čisto pravilni, kot bi jih narisali. Moji pa tisti miceni, ki jih moram iz zemlje dobesedno izkopat. Ali pa kak sicer malo večji, ampak ves požrt, namočen, star.
Skratka, falila sem poklic. Še jurčki kažejo na to. :)
Nekaj lepih sem pa kljub temu našla ...
No, pa tudi to še ni vse. Očitno sem privržena vsemu majhnemu. Tudi jurčke najdem samo majhne. :) Ali pa take, ki so že vsi obžrti. Ko doma z Lubijem čistiva gobice, ni prav nobene dileme, kdo je našel katerega. Lubijevi so tisti veliki, popolni, nepojedeni, čisto pravilni, kot bi jih narisali. Moji pa tisti miceni, ki jih moram iz zemlje dobesedno izkopat. Ali pa kak sicer malo večji, ampak ves požrt, namočen, star.
Skratka, falila sem poklic. Še jurčki kažejo na to. :)
Nekaj lepih sem pa kljub temu našla ...
četrtek, 12. september 2013
Tesnoba
je moja dolgoletna spremljevalka. Zadnje leto se zaradi mojega intenzivnega boja proti njej najino razmerje sicer rahlja, ampak v določenih situacijah je še vedno prisotna. Ena taka situacija je pregledovanje zaposlitvenih portalov. OMG. Kako, hudiča, bom jaz dobila službo?! Če ne zahtevajo več let delovnih izkušenj, nekateri tudi od 10 do 15, moraš bit največji stručko ever. Največ šans imaš, če si izkušen vodja, imaš hkrati izjemno ekonomsko-računovodsko znanje, obvladaš 3 jezike, pravnik, kadrovski manager, tržnik in tajnica. VSE v ENI osebi. Shranila sem sicer približno 20 oglasov, na katere se nameravam prijavit. Čeprav dejansko niti pri enem ne izpolnjujem vseh pogojev. Kakšne šanse torej imam, je jasno. In zato je trenutno moja tesnoba nekje na vrhu 10-stopenjske lestvice. Najhujše je to bedno tiščanje v prsih ...
Naročite se na:
Objave (Atom)






