Topli spomini

Zebe me, zaspana sem in imam popoldne za lenarjenje. Mi je pa končno uspelo naložiti fotke s fotoaparata na računalnik, tako da me grejejo spomini na vroče, brezskrbne in neskončno srečne dni.
Naj fotografije spregovorijo same ...

Razgled s terase.

Malo drugačen pogled s terase.

Ožujsko in kavica na plažici, ravno prav vroče sonce, šum morja. Lubi prinese za vsakega nekaj. Nebesa?

Na eni odmaknjeni plažici. V ozadju otoček Zabodarski.

Pripravljava večerjo.

Mmmmm ...

Večerna romantika in ledeno ohlajen koktajl.

 

Ste se pogreli? Jaz sem se. Bolj konkretno pa me trenutni greje Twinings Brazilian Baia. Omamno diši. :)

Prvič

Vsaka stvar je enkrat prvič, in v torek sem prvič v življenju čisto sama spekla torto. Čisto malo mi je pomagala mami, ampak samo z nasveti. Praktična izvedba pa je bila povsem moja. Sem se zelo potrudila in dragega presenetila z nutelino tortico. Moram se pohvaliti, da je (bila) odlična. Mogoče malo premalo namočen biskvit, ker nisem upala bolj namočiti, da mi ne bi vse skupaj razpadlo, drugače pa slastna. :) Povrhu vsega pa še izgledala ni tako slabo. Za prvič čisto super. Sem se malo izživljala z okraševanjem in sem popolnoma navdušena nad tistimi tubicami s sladkorno pisavo. Mislim, da bom kmalu spet kaj ustvarjala. Nekako sem padla v filing. :)

Še malo foto dokaza:

Lep dan!

Vse najboljše

Danes je objava namenjena samo tebi. Ker me osrečuješ in podpiraš, spodbujaš in usmerjaš, navdihuješ in opogumljaš. Ker me ljubiš. In ker te ljubim jaz.
Ljubezen moja, vse najboljše!

Danes

nisem najboljše volje. Nič hudega ni narobe, je pa nekaj stvari po malem. Zjutraj sem se zbudila ne prav čisto zdrava. Imam povsem razdražen želodec in ne vem, a sem staknila kaj od nečakinje, mi včeraj kakšna hrana ni pasala, ali je pač včasih želodec preprosto razdražen. Delala sem prav nič fajno nalogo za fax in, ko sem se hotela lotiti dela za službo, ugotovila, da itak spet nimam pravega materiala. In da bom spet delala namesto nekoga in da za to spet ne bom ustrezno plačana. Iz bolnice so sporočili, da mama še ni OK. Da pljučnica še vztraja. V sobi me zebe. Kurimo še ne. Ne vem niti, kako in kdaj bomo, ampak v redu. Zvečer bi morala začeti s sezono aerobike, ampak mislim, da bom današnji termin skenslala. Zaspana sem in ne da se mi prav nič. Iščem energijo, da se spravim iz tega stanja. Ker tole samopomilovanje ne bo pomagalo polepšati dneva.
Upam, da je vaš dan pozitivno naravnan.

Huda ura

Imela bi tole uro. No, ti dve uri. Ali vsaj eno od njiju. :) Najraje obe. :)

Fossil ES2860, hudaura.com

Jet Set Beverly Hills JI3604-642, hudaura.com

(NE)navadno

Zadnji mesec je nenavadno predvsem vreme. Ampak, začuda, se tokrat nad tem nihče ne pritožuje. Jaz se tudi ne. :) Tole indijansko poletje je super, pa čeprav je nenavadno in (verjetno) ne povsem normalno. In ker vremenarji za konec tedna napovedujejo ohladitev, je bilo pretekli vikend treba na polno izkoristiti. In sva ga. Z dragim sva bila v gorskem raju in bilo je čudovito. Čez dan neskončno toplo sonce, brez oblačka, brez sapice. In, ne boste verjeli, saj še sama težko verjamem, plavala sva. V jezeru! 1. in 2. oktobra sva se kopala v Bohinjskem jezeru. Tak dogodek si je treba zapomniti. Ga zabeležiti. Označiti na koledarju. Ker ga najbrž ne bova več doživela. Vsaj še dolgo ne. Ali pač? Glede na vreme zadnje čase je sicer vse mogoče, ampak se mi še vedno zdi bolj malo verjetno, da se bo kaj takega kmalu ponovilo. Nad čudovitimi dnevi sem povsem očarana. Veslanje po čisto mirnem jezeru, opazovanje narave, kristalno jasen odsev gora v vodi, jadranje padalcev nad jezerom, nastavljanje sončnim žarkom ... sanjsko.
No, danes je bilo malo manj sanjsko vstajanje ob 6.00. Ampak študijsko leto se je pač začelo in tudi to je po svoje fino. Pa še bratca sem srečala zjutraj na faksu (on je bil tam po službeni dolžnosti). In kavo mi je plačal. :) Hvala!

Lep dan! Študentom pa uspešno študijsko leto in čim manj študentskih laži. ;)

Otročki

Moji dve mali nečakinji bi danes morali z babico in dedkom na morje. Sta že zjutraj namesto v vrtec prišli k nam. Obe dobre volje, razigrani, zgovorni, kot morajo biti otroci. Smo šli z dedkom kupit novi jopici, peš, ker je sijalo sonce. Ko smo prišli nazaj, se je pa začelo. Ta velika miška pravi, da je zaspana. Hmm, petletnik ob 11h dopoldne ravno ne bi smel biti zaspan. OK, mogoče je slabo spala, gremo gledat risanke in malo počivat. Vsakih nekaj minut ji dam roko na čelo. Po kake pol ure postopek ponovim in me kar zapeče. Izmeriva temperaturo in ... 38,5°C. O joj :( Kakšno morje, samo Calpol in spat pod dekco.
Neskončno se mi smili. Kako nebogljena je. Samo leži, sedi, gleda. In čaka, da ji bo kdo pomagal. Da ji bo končno bolje. Ko to vidiš, se zaveš, da si ne boš nikoli več želel, da bi bili otročki nekaj minut pri miru.  Ker to ponavadi pomeni, da so zboleli. Zato naj le norijo (v mejah varnega, seveda).
Upam, da bo kmalu zdrava.