Tukaj sem. Rojstni dan je bil in minil, eno praznovanje je tudi že minilo, eno pride jutri. Pa potem mogoče še kakšno. Časa pa še vedno zmanjkuje. Mogoče se bo malo sprostilo po sredi, ko bo mimo konferenca, ko bo dokončana seminarska naloga in ko 2 dni nimam čisto nič faksa, ker je vse dogajanje v Portorožu. Upam, da se tista dva dni uspem malo naspat. In da mi bo
ratalo speglat približno šest
rund perila, ki že neomejeno časa čaka, da se ga nekdo usmili. Pa da bom lahko dejansko delala kaj, kar bo pomagalo moji denarnici. Zadnje čase mi nikakor ne uspe biti pozitivna. In iščem način, da bi se izvlekla iz tega, ampak tale srednješolski način študija mi res res res ne ustreza. Ampak o tem bo (enkrat) svoja objava.
Naj bo vsaj za danes dovolj
jamranja. Pred nami je vikend, ki bo - upam - sončen tudi v naših krajih, čeprav je napoved za zahod malo slabša, ampak upamo na najboljše. Čaka me družinsko praznovanje in Lubijeva tortica. Mmmm, kako diši. Kljub vsemu, fino mi je.
Lep vikend!
2 komentarja:
Ah pa ja ne bos peglala? To samo zlozis pa je :) ti pa zelim,da se spocijes,ker s spocitim telesom se vrne tudi optimizem ;)
Hehe, veš, res bom morala peglat. :) Poleg vsega še veliko srajc, ki jih pa res ne morem samo zložit. Žal :/ Ja, ko se mi uspe spočit in naspat, bo tudi razpoloženje boljše.
Objavite komentar