Leto je naokoli in spet so tu mrzlični nakupi pred prazniki. Tako brez idej, kot sem letos, še nisem bila. In tudi na svoj tradicionalni wishlist sem skoraj pozabila, ker smo
itak vsi brez denarja. :) No ja, želje so pa kljub temu. Če morda kdo zadane sedmico, mi lahko kaj kupi. ;)
Tole so moje želje:
- zimski škornji za v sneg. Butke smo jim včasih rekli. :) Taki, da grem lahko z njimi tudi po mestu, ne le po gozdu. :)
- črni škornji brez pete, ki ne premočijo. V Alpini imajo lepe. Ampak so hudičevo dragi.
- smučaraska bunda
- smučarske hlače
- bež plašč (ne štejem več, katero leto zapored)
- robotski sesalec iRobot Roomba
- kapa, šal, rokavice za k beli bundi (vijolične, turkizne, kaj takega kontrastnega)
- vinjeta :)
- copatki Vučko, taki lepi, usnjeni, ročno izdelani, s tistimi fensi šmensi vzorčki. Imajo jih na stojnici v Qlandii v Kranju. :)
posode (lonci, piskri:) za v novo kuhinjo- dežnik, tak ta ornk, ne zložljiv, ne prevelik in ne premajhen. Eleganten.
- boni Qlandia
- boni Müller
- šivalni tečaj :)
Nisem ravno skromna, vem. Tako da se zavedam, da je tale seznam bolj kot ne neuporaben. :)
Itak pa je smisel božiča čisto nekje drugje, mogoče bi bil v obdobju tele svetovne krize spet čas, da bi se tega začeli zavedati. Ni nam treba zapravljati kupov denarja za vsa mogoča obdarovanja. Dovolj je, če smo tam za tiste, ki jih imamo radi, jim napišemo lepo misel, jim povemo, da nam je lepo z njimi. Darilo je lahko tudi vrečka domačih piškotkov. Res ni bistvo praznikov v tem, da si razbijamo glavo, kaj bomo komu kupili in kje bomo sploh dobili denar za vsa darila, kako bomo potem plačali položnice in kako bomo živeli prvih nekaj mesecev naslednjega leta, dokler si denarnice (vsaj malo) ne opomorejo. Hja, ampak wishlist pa ostaja. Ker kljub temu, da je duh božiča v bližini in druženju, materialnih potreb to pač ne zadovolji. Po svetu moramo še zmeraj hoditi toplo oblečeni in s suhimi nogami. Ker zdravje je pa naše največje bogastvo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar