Moji dve mali nečakinji bi danes morali z babico in dedkom na morje. Sta že zjutraj namesto v vrtec prišli k nam. Obe dobre volje, razigrani, zgovorni, kot morajo biti otroci. Smo šli z dedkom kupit novi jopici, peš, ker je sijalo sonce. Ko smo prišli nazaj, se je pa začelo. Ta velika miška pravi, da je zaspana. Hmm, petletnik ob 11h dopoldne ravno ne bi smel biti zaspan. OK, mogoče je slabo spala, gremo gledat risanke in malo počivat. Vsakih nekaj minut ji dam roko na čelo. Po kake pol ure postopek ponovim in me kar zapeče. Izmeriva temperaturo in ... 38,5°C. O joj :( Kakšno morje, samo Calpol in spat pod dekco.
Neskončno se mi smili. Kako nebogljena je. Samo leži, sedi, gleda. In čaka, da ji bo kdo pomagal. Da ji bo končno bolje. Ko to vidiš, se zaveš, da si ne boš nikoli več želel, da bi bili otročki nekaj minut pri miru. Ker to ponavadi pomeni, da so zboleli. Zato naj le norijo (v mejah varnega, seveda).
Upam, da bo kmalu zdrava.
Ni komentarjev:
Objavite komentar