Jesenska opravila

Zadnjič sem razglabljala o dokazih, da je jesen res tu. Minuli konec tedna se je zgodil še en dokaz - pripravljanje drv v gorskem raju. V soboto sta delala samo mamica in očka, saj sva bila z Lubijem v ekstra napornem šopingu v Ikei, v nedeljo pa sva se jima pridružila v gorskem raju. In smo delali. Žagali, sekali, zlagali drva. Smo bili od glave do peta od žaganja. In v najbolj razcapanih cunjah. Potem pa kar naenkrat zaslišimo: "Dober dan, je kdo tukaj?". Sta se na hitrem obisku oglasila Lubijeva stric in teta. Hmmm, hitro pogledam, kakšna sem, malo otresem žaganje in grem s prsti skozi lase. Kaj več od tega res nisem mogla narediti. Saj ne, da sem ponavadi v gorskem raju prav zelo urejena, ampak v nedeljo sem bila res skrajno NEurejena. No, in potem moja stara mama razlaga, kako smo pridni. In kako sem še sploh jaz pridna. Da znam biti dama, ampak znam tudi poprijeti za delo. Malo pomislim, kdaj sem bila nazadnje "dama". Je že kar dolgo tega. Se bo treba spet malo ušmekat. Dobro, da greva v četrtek z Lubijem v gledališče. :) Sicer bo pa kmalu fax ... in bom verjetno spet kmalu naveličana tega, da se moram vsak dan navsezgodaj zjutraj upedenat.
Aja, jesenski pa je tudi Lubijev prehlad. In vse očitnejši znaki, da sem ga od njega staknila tudi jaz. Me pa veseli pričakovanje hladnih večerov, ko bo v kaminu v gorskem raju prijetno prasketal ogenj in grel dušo in telo. :)

Lep dan!