Zadnje čase me vse bolj vleče v naravo. V gore, med travnike, k vodam ... Tudi v smislu nabiranja plodov, listov in cvetov, ki nam jih ponuja naša narava. Spomladi sva z Lubijem začela nabirati rožice oz. zelišča, plodove in listke za domačega
jegra. Glede na to, koliko ljudi v bližnji okolici poznam, ki to počnejo, je očitno izdelava te zdravilne alkoholne pijače postala pravi hit. No, in, odkar to počneva, me narava vedno bolj zanima. Spoznavam rastline, odkrivam njihove vonjave in zdravilne učinke. Ugotavljam, da pred tem
pravzaprav večine rastlinic nisem niti opazila, kaj šele poznala. Ena takih je naprimer akacija. Ne vem, zakaj, ampak prej sem ob tej besedi vedno pomislila na neko sredozemsko rastlino. Ne bi je znala opisati, ampak pač - nekaj sredozemskega (morda zato, ker je beseda vsaj znatno podobna agavi?). Letos pa odkrijem, da je to drevo, ki ga je tudi v moji bližnji okolici več kot ogromno in da prav omamno diši. No, to je samo en primer. Na podoben način gre še pri mnogim rastlinah, ki mi prej niso prišle niti do kroga nezavednih zaznav. Zdaj pa jih poznam, opazim in z veseljem povem ljudem okoli mene, katere rožice so to. Prav v veselje mi je hoditi po travnikih in potkah in v vrečko nabirati te čudovite rastlinice. Včasih bi se mi to zdelo neznansko dolgočasno in
brezveze. Da jaz pa res nisem za kaj takega, bi rekla. Hja, človek se res spreminja ;)
Posledice tega početja pa so 5 litrov
jegra v izdelavi (rastlinice se namreč dodaja celo sezono - od zgodnje pomladi do jeseni), 14 litrov (ne, nisem se zmotila, res je 14) bezgovega sirupa, sušeči se bezgovi cvetovi za bezgov čaj, še nekaj drugih rastlinic, ki se sušijo, da bodo za čajno mešanico, ki jo je treba še dopolniti. In še se bo kaj našlo. Če bom še ujela, bom dala sušit tudi lipove cvetove za čaj.
Narava je super!
Ni komentarjev:
Objavite komentar