Madam

Dolgo, dolgo že nisem poslušala Siddharte... do včeraj. Sem navalila na tanov album. In odkrila Madam. Res hud komad, predvsem pa mi je všeč besedilo... res ustreza trenutnemu razpoloženju. Tako optimistično, o pobiranju z dna... Super.
Tako da... tole objavo in komad posvečam sama sebi (in še komu, ki je v podobnem položaju, ali pa mu je samo všeč glasba). :)

PO ROBU HODIM NEKAJ ME BOLI
NIKOGAR NE POZNAM
IN KOT DA SREČE NOČEM VIDETI
JE ČAS DA SE PREDAM

V TEMI KROŽIM
DOLGO ŽE NE SPIM
IN NEKAJ ME LOVI
NEVIDNE SENCE OPAZUJEJO
BORIM SE S PANIKO

IN KO NAENKRAT SE OBRNEJO STVARI
ODPREM OČI

SAJ TU IN ZDAJ
SAJ TU IN ZDAJ JE ŽIVLJENJE

OBJAMEM SONCE TO OGREJE ME
ZAVIJAM IZ TEME
SVETLOBE NISO VAJENE OČI
ZATO ŠE KAR MIŽIM

POČASI SPET PRIHAJA UPANJE
IN MORJE SPET DIŠI
PONOVNO VIDIM BARVE MAVRICE
PONOVNO MIRNO SPIM

DOLGO TEGA
POLNO SOLZA
A ZDAJ JE SVET
VELIK IN LEP

KADAR NAENKRAT SE OBRNEJO STVARI
ODPREM OČI

SAJ TU IN ZDAJ
SAJ TU IN ZDAJ JE ŽIVLJENJE