Dopustek na morju je bil božanski. Ravno prav toplo, ko se je umiril veter prav poletno. Ravno prav športno . Prav toliko lenobno. Sončenje in relaksiranje po kolesarjenju na plažici. Pogled na neskončno morje. Svoboda, mir, idila in sreča so besede, s katerimi bi verjetno najbolje opisala občutke ob tem. In otroško veselje, ko sem v daljavi zagledala dva delfinčka, ki sta mirno plavala svojo pot. Da ne pozabim na počasne sprehode skozi mesto in najboljši sladoled. Pa stari 'znanci' na rivi. No, znani so oni meni, jaz njim verjetno toliko kot vsak drug turist. :)
Takooooooo luštno je bilo. Po tistih peripetijah lani prav odrešujoče. In čisto prehitro je minilo.
Tako zelo lepo diši sedaj na otočku. Po cvetočem jasminu, ki se meša z vonjem morja. Pa po ciklamah, ko se prebijaš skozi borov gozdiček. In po roštiljanju, ko kolesariš skozi naselja. Mmmmm. Nepopisno. Še sedaj uživam v vsem tem, ko le obujam spomine, da jih lahko delim tule. Prav s težkim srcem sem odhajala. Ampak težko srce ni trajalo dolgo, ker je po kratkem premoru doma sledil še nekajdnevni gorski raj. Lubi je moral v petek v službo, tako da sem bili sama. Ampak čisto nič osamljena. Na sončku sem si uredila 'pisarno' in delala za faks. S tako dobro voljo kot že dolgo ne. Ali pa nikoli. Za pavzo sem si privoščila sproščujoč sprehod in nekaj prebranih strani knjigice na sončku. In dišečo kavo. Pa ogromno ptičjega petja in vonja sveže oprane pomladne narave. Oh. :) Preostanek vikenda pa je minil ob sprehajanju okoli jezera, s kavo (ok, pivom) v najljubšem baru s super razgledom, s čevapi in poležavanjem. Čudovito. Življenje je lepo. Obujanje spominov na tale dopustek pa ga bo polepševalo še nekaj časa, tudi v dneh, kot je bil včerajšnji. Ampak ob vsej lepoti te objave to enostavno nima veze. :)
 |
| Delovno okolje. Če bi bilo le ves čas tako. :) |
 |
| Zelena, ki te ljubim zeleno. Obožujem to pomladno svetlo zeleno barvo. |
 |
| Kalužnice ob potočku. |
Slike iz morskega raja sledijo. Jih ima Lubi. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar