pred izpitom je vedno najhujši. Pa ne samo zaradi živčkov, ki (neutemeljeno) norijo. Ampak tudi zato, ker se vedno obupno počutim. Predvsem psihično, kar pa, jasno, vpliva tudi na to, da sem še fizično kot cunja. Zadnji dan se nikakor ne morem spravit k učenju, ampak tudi k nobeni drugi aktivnosti, niti zabavni. In potem me grize slaba vest, ker se ne učim, nek zlobnež v meni pa ne dovoli, da bi slabo vest pregnala - z učenjem, seveda. Bedno, ker je res butast občutek. In potem rabim (skoraj) dobesedno brco v rit, da se končno usedem za knjige in se izvlečem iz tega butastega občutka. Danes mi to še ni uspelo. Očitno, ane, če visim na blogu, namesto kje drugje.
Je pa tudi neskončno trapast občutek, ker imam prvič v lajfu študijske obveznosti še septembra. Pa ne zato, ker bi mi junija tako zelo manjkalo časa. Manjkalo mi je predvsem samodiscipline. Ma ja, letos so zadnji meseci sploh nekam čudni. Bo že.
2 komentarja:
I feel u!
Ampak, kot sem ti že zapisala - torek je dan za zmage, moje in tvoje! :)
Držim pesti. Danes si pa le privošči kakšen dober sladoled in odlično kavo. :)
Lepo, da me razumeš. ;) In ja, jutri bova zmagali obe. Komaj čakam, da bo mimo.
Držim pesti tudi jaz zate. Ko pridem do popoldanske doze kave in sladoleda, bom mislila nate. Sem prepričana, da si boš kaj dobrega privoščila tudi ti. :)
Objavite komentar