Slab dan

Danes je en nenormalno slab dan. V bistvu ni nič večjega narobe, je pa vsega po malem. Dežuje in mraz je. Tank je spet prazen. Popoldanski faks mi totalno ne paše. Potrdilo o nekaznovanosti bo prišlo prepozno za eno krajše delo. Če me vseeno vzamejo, bo zadrega s petkovim razgovorom za drugo študentsko delo. Tako, ki je dejansko povezano s tem, kar študiram. Kakšen vtis pusti nekdo, ki skuša prestaviti razgovor, si predstavljamo vsi. V kakšnem položaju se bo znašel Lubi, če zavrnem delo (če bodo direktorji privolili brez prej omenjenega potrdila) zaradi razgovora, si raje ne skušam zamišljat. Glede na to, da njegova šefica rihta delo zame ... Sprašujem se, kako je možno, da dve taki situaciji in dobri priložnosti - ena za šekakopotrebni hitri zaslužek in druga za potencialno kariero - prideta na isti teden. Kaj isti teden, ista dva dneva v tednu ... In vse, kar zdaj lahko naredim, je, da čakam odločitev iz Lubijeve firme in potem pretuhtam, ali naj razgovor prestavim, ali naj se po razgovoru sama peljem v LJ naprej v službo ... Ah. Čuden dan. Že zbudila sem se slabe volje. Brezveze. Grem na fax.

Aja, med prvomajskimi prazniki sem se imela super. Objava pa čaka na trenutek, ko mi bo dragi končno dal slike s svojega telefona.