Danes je daleč najboljši dan v zadnjih mesecih. Čudovit. Pretekli meseci so bili naporni, predvsem stresni. Na faksu ves čas nekaj, na tone seminarskih, kolokviji, izpiti. Nato vest o tem, da moramo do 5. junija oddat vezano diplomo. In ta vest ni prišla, kajpavem, januarja. Ne, aprila. Zato se je moralo začeti s svetlobno hitrostjo odvijati - vse. Hitro opraviti zadnja dva izpita, ugotoviti, o čem sploh pisati diplomo, se dogovoriti z mentorico, najti literaturo itd. itd. No, skratka. Potem sem delala, tipkala, pisala, raziskovala. Vmes nestrpno čakala rezultate zadnjega izpita. In čakala. In čakala. Čakala več kot mesec dni. In danes se je zgodilo. Najprej zjutraj mentoričin mail, da je moja diplomska naloga odlična in da sem nadpovprečno dobro izpeljala tiste dele, ki večini študentov predstavljajo največ težav. Da naj napišem le še povzetek in sem končala. Nato sem besno začela tipkat povzetek in ga zavzeto prevajat v angleščino. Ko sem tudi to dokončala, sem - ponovno in brez pravega upanja - preverila, če so (slučajno) že objavljeni rezultati zadnjega izpita. In ... presenečenje! Razveselila me je ena lepa desetkica. Zadnja! Čisto zadnja pred diplomo! Priznam, prišle so solzice v oči. Mojemu dragemu sem le s težavo v telefon zdrdrala vesele novice. Nato še mamici in očku. In moji E. In lep dan se ne neha. Takoooooo vesela sem. Pojem in plešem pred ogledalom, kupit sem šla najino najljubšo pijačo, s katero se ponavadi razvajava na dopustu. Zdaj pa le še počakam Lubija, da proslaviva skupaj.
Lep dan želim tudi vam. Če ni takih čudovitih novic, si pa sami pričarajte kak mali čudež. ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar